Okolje

Svetovni dan oceanov poziva k varstvu in ponovni oživitvi morij in oceanov

Slogan letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga zaznamujemo danes, poziva h kolektivni akciji vseh deležnikov v svetovni družbi za revitalizacijo morij in oceanov. S tem Združeni narodi poudarjajo pomen sodelovanja za vzpostavitev novega ravnovesja z oceani, ki ne bo izčrpavalo njihovega obilja, temveč jim bo prineslo novo življenje.

Človeštvo iz oceanov vzame več, kot lahko oceani obnovijo

Oceani pokrivajo več kot 70 odstotkov planeta ter so pogoj za preživetje človeštva in vseh drugih organizmov na Zemlji. Proizvedejo vsaj polovico kisika na planetu, so dom večine biotske raznovrstnosti in glavni vir beljakovin za več kot milijardo ljudi po vsem svetu. Prav tako so oceani ključnega pomena za svetovno gospodarstvo.

Kljub vsem svojim prednostim oceani zdaj potrebujejo podporo. Kar 90 odstotkov populacij velikih rib je izčrpanih, polovica koralnih grebenov je uničenih. Človeštvo iz oceanov vzame več, kot je njihova obnovitvena sposobnost. Svetovni dan je zato vsakoletni poziv h globalno akciji za ohranitev oceanov.

Morja, slovensko pri tem ni izjema, so preobremenjena z odpadki, onesnaževali in s podvodnim hrupom. Veliko grožnjo predstavljajo podnebne spremembe, ki posegajo v dinamiko procesov morskih ekosistemov. Na srečo se zadnjih nekaj let vendarle krepi zavedanje, da imajo netrajnostni posegi v morske ekosisteme pomembne negativne posledice.

Vsak dan bolj občutimo posledice ravnanj z oceani

Pomen ohranitve ali povečanja biotske raznovrstnosti morij je prepoznala tudi Evropska komisija, ki je izdala Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in Zeleni dogovor. Oba dokumenta opozarjata tudi na negativen vpliv upada biotske raznovrstnosti na gospodarstvo.

Nespametna ravnanja z oceani v preteklosti so z vsakim dnem bolj očitna, je v opozorila raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologija Vesna Flander Putrle. Dodala je, da o pomenu oceanov priča tudi podatek, da kar polovica svetovnega prebivalstva živi na razdalji do 60 kilometrov od morij in oceanov.

Jadransko morje je preobremenjeno z odpadki in ima premalo rib

Negativne posledice netrajnostnih pristopov se torej kažejo tudi v slovenskem morju. Presoja stanja morskih voda nakazuje preobremenjenost slovenskega morja in subregije Jadransko morje z odpadki ter izgubo gospodarsko pomembnih vrst rib in drugih morskih organizmov.

Obenem so zaznali vse večjo prisotnost tujerodnih vrst, ki pomembno vplivajo na domači morski ekosistem. Zaznali so porast podvodnega hrupa, ki prav tako lahko negativno vpliva na morske organizme. Posledica tega je upadanje biotske raznovrstnosti v slovenskem in nasploh Jadranskem morju.

V Sloveniji je Morska biološka postaja Piran edina slovenska ustanova, ki proučuje morje in spremlja njegovo kakovost. Deluje v okviru nacionalnega inštituta. Njeni sodelavci so osredotočeni na raziskave s področij fizikalne, kemijske in biološke oceanografije. Vsako leto se dejavno pridružijo svetovnemu svetu oceanov, ki ga zaznamujemo 8. junija. Ta dan so Združeni narodi priznali leta 2008.

STAkrog
Arhiv DOSTOP.si

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button