V Mariboru bodo travo kosili kasneje zaradi paše za čebele in opraševalce

Na javnih zelenih površinah ter na površinah 19 mariborskih vrtcev, 14 osnovnih šol, Muzeja narodne osvoboditve in Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor posejali medovite travniške rastline in namestili 60 informacijskih tablic z informacijami o tem, zakaj bo košnja rastlin nekoliko poznejša.

V skladu s sprejetim občinskim programom varstva okolja do leta 2030, kamor med prioritete sodijo tudi ukrepi za izboljšanje pogojev za čebele in divje opraševalce, so se projekta lotili ob pomoči Hortikulturnega društva Maribor, javnega podjetje Snaga in z donacijo Semenarne Ljubljana, ki je za omenjeni projekt pripravila posebno mešanico semen medovitih travniških rastlin.

Košnja bo poznejša, da lahko cvetlice odvržejo semena

Kot pojasnjujejo na mariborski občini, je za opraševalce najbolje, da je medeča rastlina pokošena šele po cvetenju in oblikovanju semen. Rastline tako same zasejejo površine in prihodnje leto ponovno zacvetijo. Čas prve košnje je zato potrebno prestaviti v prvo polovico junija.

K takšnemu ravnanju na občini pozivajo tudi občane, ki naj vsaj na delu zelenice s košnjo počakajo do zaključka cvetenja medečih rastlin, ko bodo svoje delo opravili opraševalci. “Zavedati se moramo, da so čebele zelo pomemben in koristen del narave. Z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj, razvoj in razširjanje rastlinskih vrst. S sajenjem medovitih rastlin in poznejšim košenjem bomo čebelam omogočili obilno pašo in preživetje,” dodajajo na mestni občini.

MOM se trudi postati okolju prijazno mesto

Mestna občina Maribor je tudi s prijavo na evropsko misijo 100 podnebno nevtralnih mest še okrepila svoje ambicije na področju doseganja ciljev na področju podnebnih sprememb. Dvig temperature, novi padavinski režimi in ekstremni dogodki namreč organizme silijo k prilagoditvi ali k selitvi. Zaradi spremembe obdobij zelenitve rastlinskih vrst in plodov namreč prihaja do razkoraka v prehranjevalnih navadah in paritvenih obdobjih pri živalskih vrstah.

Globalno segrevanje zemeljskega površja tako že vpliva na biodiverziteto na vseh ravneh od genetike do biomov. Podnebne spremembe same po sebi vplivajo na degradacijo habitatov, povečevanje bolezni in spremembo obnašanja živali, saj se spreminjajo tudi prehranske verige. Podnebne spremembe vplivajo na habitate in same vrste neposredno in posredno, najbolj zaskrbljujoče pa je dramatično upadanje opraševalcev, od katerih je odvisno okoli 84 odstotkov pridelkov, še poudarjajo na mestni občini.

STA
Arhiv DOSTOP.si