Svetovni dan zemlje v znamenju pozivov k življenju brez plastike
V ospredju svetovnega dneva Zemlje, ki ga obeležujemo danes, je poziv k zmanjšanju uporabe plastike v dobro zdravja ljudi in planeta. V zadnjih desetih letih je bilo proizvedene več plastike kot v celotnem 20. stoletju, industrija pa načrtuje eksplozivno rast v nedoločeni prihodnosti. Po več mestih v državi se bo zvrstila paleta dogodkov.
Letošnji svetovni dan Zemlje, katerega namen je že več kot pol stoletja osveščati o okoljskih vprašanjih, s katerimi se sooča naš planet, v ospredje postavlja zahtevo po 60-odstotnem zmanjšanju proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije. V zadnjih letih je namreč njena proizvodnja narasla že na več kot 380 milijonov ton na leto.
Da bi to dosegli, je treba spodbujati široko osveščenost javnosti o škodi, ki jo plastika povzroča ljudem, živalim in biotski raznovrstnosti, ter izvesti več raziskav o njenih vplivih na zdravje. Ko se razgradi v mikro delce, plastika sprošča strupene kemikalije v hrano in vodne vire ter je prisotna v zraku, ki ga dihamo, svarijo strokovnjaki.
V luči tega opozarjajo na nujnost hitre opustitve plastike za enkratno uporabo do leta 2030, izvajanje politik za odpravo hitre mode, ki uporablja in proizvaja ogromne količine plastike, ter vlaganje v inovativne tehnologije in materiale za izgradnjo sveta brez plastike.
Kako je s plastiko v Sloveniji?
V Sloveniji je leta 2022 nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Večja količina reciklirane plastike v letih 2021 in 2022 v primerjavi z nastalo odpadno plastiko je predvsem posledica recikliranja plastike, ki je nastala v 2020, in povečanega uvoza, je ta teden objavil državni statistični urad.
Leta 2022 je država uvozila 107.000 ton odpadne plastike, izvozila pa 92.000 ton. Največjo količino, 60.000 ton, je uvozila iz sosednje Italije, največ plastike pa je izvozila v Turčijo, in sicer 25.000 ton.
Za varstvo okolja je bilo v letu 2022 namenjenih 409 milijonov evrov investicij ali 0,81 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je na letni ravni za 58 milijonov ali 0,14 odstotne točke več. Povečali so se tudi tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov evrov ali z 1,30 na 1,65 odstotka BDP.
Svetovni dan Zemlje bo minil tudi v znamenju raznovrstnih aktivnosti, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi po vsem svetu, pri čemer Slovenija ne bo izjema.
Mariborska Snaga na Trgu svobode pripravlja dogodek, na katerem bo v ospredju pomen ponovne uporabe in izmenjave. Udeleženci bodo lahko izmenjevali knjige, igrače, družabne in miselne igre, manjše športne rekvizite in dekorativne predmete, so sporočili iz podjetja.
Kako boš pa ti praznoval svetovni dan Zemlje?
