Teleskop James Webb se je utiril 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje
Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da se je vesoljski teleskop James Webb, ki bo raziskoval zgodovino vesolja in oddaljene planete, dokončno utiril v tako imenovani točki Lagrange oziroma L2, odkoder bo 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje lahko zrl v vesolje.
Teleskop James Webb so utirili s potisnimi raketami, ki so ga porivale na v naprej določeno mesto približno pet minut. Upravitelj Nase Bill Nelson je nato sporočil: “Dobrodošel doma, Webb”.
Točka L2 je prostor med Zemljo in Soncem, kjer je gravitacijska sila enega in drugega vesoljskega objekta uravnotežena. O tej točki je prvi razvil teorijo italijansko-francoski matematik Joseph-Louis Lagrange.
Teleskop James Webb sicer ne bo miroval in bo v bistvu krožil okrog omenjene točke L2 s ciklom na vsakih pol leta. Tirnico bo potrebno tudi popravljati. Vendar je bilo utirjanje v ponedeljek, 24. januarja 2022, tako uspešno, da se je minimalna pričakovana življenjska doba teleskopa, ki je pet let, krepko podaljšala. “Tam nekje približno 20 let,” je novinarjem dejal upravitelj observatorija James Webb Keith Parrish.
Približno deset milijard ameriških dolarjev vreden znanstveni projekt, ki ga je v vesolje 5. decembra poslala evropska raketa ariane 5, bo začel delovati do poletja. Opremljen je z infrardečimi instrumenti visoke resolucije. Ti bodo lahko pogledali nazaj v čas 135 milijard let, ko naj bi po velikem poku začele nastajati galaksije.
Teleskop mora biti prav obrnjen, da lahko zre v daljavo. Obenem pa je zaščiten pred sončnimi žarki in sevanjem, kar je naloga posebnega sončnika. Hkrati bo termalno stabilen in bo lahko polnil svoje sončne celice.
Webb bo neprekinjeno komuniciral z Zemljo preko omrežja globokega vesolja, kar so tri velike antene v Avstraliji, Španiji in v Kaliforniji v ZDA.
Teleskop bo prve podobe na Zemljo poslal poleti
Nasa je v začetku meseca dokončala proces razvitja Webbovega velikega zlatega ogledala, ki bo zbiral infrardeče signale od prvih zvezd in galaksij.
Vidna in ultravijolična svetloba, ki so jo oddajali prvi svetleči vesoljski objekti, danes prihajajo do Zemlje v obliki infrardečih signalov. Te bo Webb odkrival z veliko stopnjo jasnosti. Preučeval bo tudi zelo oddaljene planete, tako imenovane eksoplanete. Morda bo našel kaj glede njihovega izvora, evolucije in možnosti ohranjanja življenja. Sedaj bodo znanstveniki uravnavali in umerjali instrumente, prve podobe pa naj bi poslal na Zemljo junija ali julija.
Arhiv
