Zlato obdobje 2000. let: Game Boy, kičkugle in Bepop

V prvih desetih letih tekočega tisočletja je večina današnjih dijakov in študentov štela nekje med 5 in 15 let. Takrat je bilo življenje nekoliko drugačno kot danes. Kako je izgledalo otroštvo v začetku 2000. let? Vabimo te, da se z nami na hitro vrneš v ta zabavna in občutno bolj brezskrbna leta …

Povprečen šolski dan je izgledal nekako takole …

Večina izmed nas je takrat še obiskovala osnovno šolo. Petinštirideset minut dolge šolske ure, vmesni odmori, malica in divjanje po hodnikih. Odmori in podaljšano bivanje pa so bili veliko več kot le to. Potekale so bitke s kartami Yu-Gi-Oh! in Pokemon, izmenjevali smo nalepke za albume in med seboj primerjali naš napredek na konzolah Game boy in kasneje tudi Nintendo DS.

Ko smo prišli domov, smo na (še škatlastih) ekranih igrali igro Hugo, (na nekoliko tanjših ekranih tudi Sims in GTA San Andreas), obiskovali spletne klepetalnice, Igre123, si preko “originalnega messengerja” MSN-ja pošiljali dregljaje in s pomočjo WordArta v Wordu ustvarjali prav prelestne umetnine.

Običajen dan je vključeval tudi vragolije na prostem. Bili smo ravbarji in žandarji, kavbojci in indijanci, kradli smo si zemljo, risali s kredami in igrali gumitvist. Po dopoldanskem “preprodajanju” nalepk v šoli, smo tudi popoldne nadaljevali z blagovno trgovino. Poleg igralnih kart smo izmenjavali kičkugle (frnikule) in informacije preko walkie-talkieja (si imel tistega, narejenega iz konzerve?). Igrali smo se tudi ime, priimek, žival in flašo resnice, popoldnevi pa so bili nalašč tudi za turnirje z vrtavkami Beyblade.

Brez sladkorja nam živeti ni

Najbolj srečni smo bili, ko smo dobili Kinder jajčka ali Pokeballe, v katerih so se skrivale Pokemon igračke in omamno dišeči bonboni. Branili se nismo niti žvečilni gumijev s tetovažami in žvečilk Center Shock (namig: te še vedno lahko najdeš v večjih drogerijah).

Je soba brez petnajstih posterjev res bila soba?

Bolj kot v knjigah smo uživali v prebiranju revij. Od malih nog smo brali Cicido in Ciciban, sledili pa so Pil, Cool, Bravo in Smrklja. Od nekod smo namreč morali dobiti posterje, s katerimi smo okrasili (čisto vsak kotiček) naše sobe.

Veliki TV zasloni z izjemno vsebino

Naša otroška leta so bila prav posebej blagoslovljena tudi z nešteto vrhunskimi televizijskimi vsebinami. Ob nedeljskih jutrih smo gledali Živ žav in Ringa raja (s Čuki se je dokazano lažje vstati), spremljali smo Sedma nebesa, Esmeraldo (pogumnejši tudi Judežinjo) in vse vsebine programa Cartoon Network. Častne omembe med risankami si zaslužijo zmajček Tabaluga, želvak Franček in slonček Benjamin.

Smejali smo se s tekmovalci oddaje Total Wipeout in gledali Male sive celice. Večeri so bili rezervirani za serije in nadaljevanke. Veliko nas je odraslo ob likih iz Naše male klinike, Pod eno streho in TV Dober dan, ki se jih še danes radi spominjamo. Čez nekaj let pa je srca mnogih punc (in marsikaterega fanta) prevzela mehiška nadaljevanka Rebelde.

Najprej polifonična glasba, potem že walkman in mp3

Rebelde je v Slovenijo prinesel tudi evforijo RBD. Pred tem smo noreli za Britney Spears, Christino Aguilero, Avril Lavigne, Pink in Backstreet boys. Te smo veselo poslušali še na kasetah, walkmanih in mp3-jih. Bolj kot danes smo cenili tudi evrovizijsko glasbo – dopadli so se nam divja Ruslana in še bolj divji finski Lordi. Seveda pa ne moremo mimo slovenske glasbene scene. Prepevali smo pesmi Sester, Čukov, legendarne trojice Bepop, Game Over in B.B.T., Kingstonov in Foxy Teens. Le redkokdo je tak, ki na današnjih zabavah ne potoči kakšne notranje solzice, ko zasliši Naj pada zdaj dež, Račke ali Moje sonce.

V prihodnjih dneh ne zamudi še članka, v katerem se bomo spominjali modnih trendov iz let med 2000 in 2009. Ni ga bilo junaka brez majic iz New Yorkerja, izjemno frajerskih “skejterk” in nizkih hlač.

Sara VOCOVNIK
Unsplash
an že – NMK uvodna špica; Menart Records sLOVEnia – BEPOP – MOJE SONCE (Official Video)