Znanost

Kako smo z igranjem Pokèmonov postali pametnejši

Se še spominjaš dileme, ko je bilo potrebno izbrati med tremi osnovnimi Pokèmoni? To in nešteto drugih pokè-spominov. Znanost je dokazala, da smo med druženjem z Ashem in Pikachujem združili prijetno s koristnim.

Med nami skoraj ni osebe, ki v otroštvu ne bi igrala katere izmed video iger Pokèmon. Znanstvenikom iz ameriške univerze Stanford se je ta japonski fenomen zdel vreden dodatne raziskave. Odločili so se raziskati, kako (in če) je igranje Pokèmonov v otroških letih vplivalo na razvoj oz. delovanje naših možganov.

Izsledki so pokazali, da je igranje in z njim poznavanje različnih likov iz igre v možganih razvilo poseben predel, ki se odziva na prepoznavanje podob teh risanih bitij.

Za potrebe raziskave so ameriški znanstveniki opravili rentgenske posnetke možganov posameznikov, ki so v otroških letih igrali video igre Pokèmon. Pri zdaj že odraslih so odkrili occipitotemporal sulcus. Za grah velik del možganov, ki se je “specializiral” za obdelovanje podob likov Pokèmon. Ne pa drugih podob kot so obrazi, avtomobili ali besede.

Pokèmon, ccipitotemporal sulcus, sentimentalne vrednosti, funkcija, Pokèmonov
Zaznana aktivnost v occipitotemporal sulcusu po opazovanju podob Pokémonov pri tistih, ki igre niso igrali (levo) in pri tistih, ki so jo (desno)..
FOTO: Jesse Gomez/Stanford University

Funkcija occipitotemporal sulcus ostaja neznanka

Raziskovalcem resnična funkcija tega dela možganov ni povsem jasna. Sklepajo, da naj bi se odzivala na podobe živali, na katere spominjajo Pokèmoni. Do tega sklepa so prišli, saj so skozi raziskave ob prikazovanju “živalic” iz omenjene igre zaznali drugačno možgansko aktivnost v primerjavi s prikazovanjem resničnih živali in podob iz drugih risank.

To pripisujejo dejstvu, da možgani Pokèmon like zaznavajo kot ločeno obliko vizualnih informacij. Liki so specifični po tem, da so videni kot liki iz pikslov. Prikazani na majhnih zaslonih, ki so od oči oddaljeni za dolžino rok.

Poleg sentimentalne vrednosti bivših in zdajšnjih navdušencev nad Pikachujem in preostalo druščino, so rezultati raziskave pomembni, saj nam ponujajo zanimiv vpogled v delovanje človeških možganov in njihovo sprejemanje ter procesiranje informacij. Predvsem fascinantna je zmožnost prilagajanja možganov – kako se glede na izkušnje iz otroštva znatno spremeni način njihovega delovanja.

Vodja raziskave, Jesse Gomez, je o igri povedal, da je njena posebnost to, da je v njej na stotine likov, ki jih je za uspešno igro potrebno zelo dobro poznati. Za poznavanje in razlikovanje majhnih, med seboj podobnih likov, je igralec nagrajen z uspešnostjo igre in napredovanjem v njej.

Po vseh letih hrepenenja po tem, da bi Pokèmone lovili z Ashem, nas lahko tolaži podatek, da imamo iz tega neverjetnega fantazijskega sveta ves čas ob sebi svoj lasten Pokèdex – naše možgane.

 

 Dostop.si / SV
 Pixabay, Jesse Gomez/Stanford University

Sorodni članki

Back to top button