Prašek Solein želi uporabljati tudi Evropska vesoljska agencija.
Finski start-up Solar Foods hrano uspešno pridobiva (praktično) le iz zraka in elektrike, Na trg bo predvidoma vstopil do leta 2021.
Mlademu tehnološkemu podjetju Solar Foods je uspelo, kar se zdi skoraj nemogoče – hrano, natančneje užiten prašek, ki ga sestavlja 50 % proteinov, 25 % ogljikovih hidratov in do 10 % maščob, so začeli pridobivati skoraj izključno s pomočjo zraka in elektrike. Njihov projekt je trenutno še v začetnih fazah razvoja – na dan lahko pridobijo le kilogram praška, poimenovanega Solein, kar naj bi zadostilo dnevne proteinske potrebe najmanj sedmih, lahko pa vse do desetih ljudi. Solein se lahko uživa na tri načine: kot proteinsko nadomestilo, kot sestavino veganskih alternativ mesnih jedi (npr. vegi burgerjev) ali pa kot vir aminokislin pri proizvodnji umetnega, v laboratoriju ustvarjenega mesa.
Veganska alternativa ali hrana za astronavte?
V Solar Foods upajo, da bo prašek kmalu predstavljal vegansko in okolju prijazno alternativo mesnim in sojinim izdelkom, saj pridelava obojih zaradi potrebnih kmetijskih površin terja visok okoljski davek. Pasi Vainikka, CEO mladega podjetja, zato verjame, da je edini zadosten ukrep proti globalnemu segrevanju radikalen način naših prehranskih navad. »Če želiš zmanjšati okoljski vpliv, se moraš odvrniti od rabe zemlje,« je nedavno povedal za Vice. In prav to je storil z Soleinom, ki ga pridobivajo popolnoma neodvisno od agrokulturne industrije. Mikrobi, ključni za pridelavo praška, morajo biti sicer pridobljeni iz naravnih zemeljskih površin, a le enkrat – nato rastejo v laboratorijih. Tudi neorganske sestavine praška pridobivajo iz mineralnih depozitov in ne zahtevajo stika s plodno prstjo.
V stik s podjetjem je v preteklem letu stopila tudi Evropska vesoljska agencija, ki želi proizvajati prašek v plovilih na Marsu, zato je podjetje vključila v svoj poslovni inkubator, ki mu trenutno zagotavlja finančno podporo in ostale potrebne vire.
Strokovnjaki še vedno skeptični
Vainikka je za Vice sicer priznal, da mora Solar Foods pred vstopom na trg, kjer bi kilogram praška ponudili za okoli 10 evrov, poskrbeti še za varnostno regulacijo, pesti pa jih tudi težavna skalabilnost. Peter Tyedmers, strokovnjak za prehrano in profesor na Dalhouse University, je denimo ocenil, da je projekt nemogoče povečati do te mere, da bi tekmoval z obstoječo agrokulturno industrijo. Področja sveta, kjer bi bila iznajdba najbolj uporabna, so hkrati namreč tudi tista, ki si hrano najtežje privoščijo in Solein bo težko postal najcenejša alternativa na trgu.
Tako vprašanje, ali je Solein le zanimiv znanstveni eksperiment ali revolucija svetovnega prehranjevalnega sistema, ostaja odprto vsaj še nadaljnjih nekaj let.
DOSTOP.si / KA
Solar Foods
