Kako lahko za vedno premagaš strah pred neuspehom
Ne glede na vrsto strahov, ki jih ljudje imamo, obstaja en strah, ki se zdi dokaj univerzalen. To je strah pred neuspehom, uradno poimenovan atihifobija. Preveri, kaj ta strah povzroča, kako ga premagati in zakaj je popolnoma okej, četudi ti v življenju kaj spodleti.
Strah pred neuspehom oz. atihifobija se nanaša na strah in tesnobo zaradi nedoseganja ciljev in pričakovanj – tako lastnih kot tudi splošnih, družbenih pričakovanj. Strah pred neuspehom je tudi glavni razlog, da ljudje ne želijo poskušati novih stvari, obtičijo na nekem mestu ali pa preprosto nehajo delati na doseganju novih ciljev. Ta strah je podoben strahu pred nepoznanim, saj preizkušanje novih stvari vedno pride z določeno stopnjo tveganja.
Ker pa strah nikakor ne more biti naše življenjsko vodilo, je pomembno, da se znamo z njim spopasti.
Vedeti moraš od kod izvira tvoj strah
Strah pred neuspehom običajno izvira iz družbene nagnjenosti k perfekcionizmu. Nekako splošno prepričanje uči, da si ne smemo privoščiti napak in da je popoln izid pomembnejši od našega počutja in občutkov ob opravljanju samega dela. Statistično pa je preprosto nemogoče, da bi bil človek popolnoma usposobljen za vse, kar poskuša narediti. To je podobno nemogoče kot, da bi bil vsak človek enako nadarjen za vsako dejavnost.
Pozabi vse, kar misliš, da veš
Ker si pred samim dogodkom ali situacijo v glavi že ustvarimo določene predstave in scenarije, verjamemo, da smo na neuspeh obsojeni še preden se stvari sploh lotimo. Namesto tega moramo na vsako ponujeno priložnost gledati kot na novo priložnost za učenje in rast.
Tako se ne osredotočajmo na stvari, za katere mislimo, da jih poznamo, temveč se raje potrudimo podati v nove izkušnje.
Osredotoči se na pozitivne plati
Predajanje novim stvarem in situacijam je lahko zastrašujoče predvsem zato, ker nam je neznano. Poskusimo se izogniti pričakovanju najslabšega in se raje osredotočimo na končno nagrado in prijetna doživetja ter izkušnje, ki jih lahko doživimo na poti do nje.
Vztrajaj, vztrajaj, vztrajaj
Ne glede na to, česa novega se bomo lotili v prihodnosti, moramo poskusiti ubežati lastnim pričakovanjem, da bomo najboljši že od samega začetka. Raje se vprašajmo, če nas stvar sploh veseli in pomislimo, če se je morda lahko lotimo drugače.
Ob razmišljanju o popolnosti naj bodo najpomembnejši lastni občutki in ne to, kar na podlagi uspehov o tebi mislijo drugi. Oziroma to, za kar misliš, da drugi mislijo o tebi – še en produkt bujne domišljije in strahu.
DOSTOP.si / 
