Pritoževanje lahko zdravi? Psihologi razkrivajo, zakaj ni vse negativno
Si vedel, da pritoževanje aktivira tisti del možganov, ki je odgovoren za reševanje težav? A le, če ga uporabljaš pravilno. Če greš predaleč, nehote treniraš možgane, da razmišljajo negativno. V tem članku razkrivamo, kje je meja med koristnim in škodljivim pritoževanjem.
Pritoževanje je nekaj, kar počnemo skoraj vsak dan. Ko čakamo v vrsti, ko imamo slab dan v službi ali ko nas vznejevolji prometna gneča. In če smo iskreni, včasih pač prija, da izlijemo svoja občutja. Zakaj se po eni “venting seansi” počutimo osvobojeno, drugič pa nas izkušnja pusti še bolj izčrpane in razdražene? Ključ je v tem, kako in koliko se pritožujemo. Pravilno usmerjeno pritoževanje je lahko zdravo in celo koristno, prekomerno pa nas vodi v začarani krog negativnosti.
Zakaj sploh čutimo potrebo po pritoževanju?
Po mnenju strokovnjakov ima pritoževanje korenine v naši evoluciji. Že naši predniki so z izražanjem nezadovoljstva opozarjali na nevarnosti in spodbujali skupinsko sodelovanje. Danes pa gre pogosto za iskanje podpore, razumevanja in potrditve. Psihoterapevtka Lauren Farina pojasnjuje, da je pritoževanje oblika čustvene razbremenitve, ki nam pomaga znižati raven stresa, dokler ga izvajamo zmerno.
Pritoževanje z namenom
Ko se pritožujemo premišljeno in s ciljem, ima to lahko celo pozitivne učinke:
- Čustvena razbremenitev: Namesto da zapostavljamo svoja čustva, jih izrazimo in s tem zmanjšamo notranjo napetost.
- Reševanje težav: Aktiviramo prefrontalni korteks, center za načrtovanje in odločanje, kar nam pomaga najti rešitve.
- Iskanje podpore: Z deljenjem skrbi dobimo mnenja in perspektive, ki jih sami ne bi našli.
Pomembno pa je, da svoje pritoževanje naslovimo na zaupanja vredne osebe in ga časovno omejimo, da ne postane navada, ki škodi odnosom.
Temna plat pritoževanja
Kadar pritoževanje uide izpod nadzora, lahko povzroči več škode kot koristi. Pogosto vodi v oblikovanje t. i. negativne pristranskosti – stanja, v katerem začne naš um naravno iskati napake in slabe strani situacij. To ne le poslabša naše razpoloženje, ampak dolgoročno vpliva tudi na naše odnose, samopodobo in kakovost življenja.
Nevroznanstveniki opozarjajo, da s ponavljajočim negativnim razmišljanjem krepimo nevronske poti, ki še dodatno utrjujejo tovrstno vedenje. Rezultat? Svet okoli nas začnemo videti pretežno skozi temna očala.
Pritoževanje samo po sebi ni slabo, lahko je celo koristno, vendar le če ga izvajamo zavestno, ciljno in v zdravih mejah. Naslednjič, ko te nekaj zmoti, si postavi preprosto vprašanje: “Ali to, kar bom povedal, vodi k rešitvi ali samo podžiga negativna čustva?” Če se naučimo pritoževati na način, ki nas razbremeni, ne pa izčrpa, bomo bolje poskrbeli zase in za odnose z ljudmi okoli nas.
DOSTOP.si / EŽ
Arhiv DOSTOP.si
