V medijih več podnebnih skeptikov kot znanstvenikov
Tisti, ki zanikajo podnebne spremembe, si v medijih izborijo precej več pozornosti kot znanstveniki, ki trdijo drugače. Prav to pa bega javnost in upočasnjuje odgovor na izzive globalnega segrevanja.
Raziskovalci so v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Nature Communications ugotovili, da so si dvomljivci v podnebne spremembe med letoma 2000 in 2016 prislužili 50 odstotkov več objav v medijih kot enako število vrhunskih znanstvenikov s tega področja. To so predvsem akademiki, poslovneži in politiki, ki zviševanje temperatur pripisujejo “naravnim” razlogom.
Zanikovalci podnebni sprememb so si v medijih izborili enkrat več objav, kot znanstveniki.
Podnebni skeptiki so bili bolj citirani celo v medijih v angleškem jeziku, ki imajo visoke standarde za navajanje dokazov. V to skupino spadajo New York Times, The Guardian, Wall Street Journal in Daily Telegraph.
V resnici pa se podnebni znanstveniki že dolgo strinjajo, da podnebne spremembe, ki jih v prvi vrsti povzroča raba fosilnih goriv, predstavljajo resno grožnjo civilizaciji in življenju na Zemlji na sploh.
Samo zvišanje temperature za eno stopinjo Celzija je povzročilo naraščanje morij in stopnjevanje nevarnih ekstremnih vremenskih pojavov. Ozračje pa naj bi se do konca stoletja segrelo še za tri stopinje.
Skeptiki vplivajo na verodostojnost znanstvenikov
“Tisti, ki zanikajo podnebne spremembe, so si izborili močan glas v politiki in znanstveni skupnosti,” so opozorili avtorji študije, na čelu katerih je Alexander Petersen s kalifornijske univerze v Mercedu. “Tako nesorazmerno medijsko pokrivanje argumentov in deležnikov napačno distribuira strokovna spoznanja,” so opozorili.
“Prav tako podcenjuje verodostojnost avtoritet kariernih podnebnih znanstvenikov in krepi trend prevlade tistih, ki zanikajo podnebne spremembe, nad javno znanstveno razpravo,” so dodali.
Ne glede na vse pa se je zaskrbljenost glede podnebnega segrevanja v zadnjem letu na svetovni ravni močno povečala. Sprožilo jo je tudi oktobrsko poročilo Združenih narodov. V tem navajajo, da bi naj klimatski kaos preprečila le popolna reforma svetovnega gospodarstva in potrošniških vzorcev.
