V Slovenijo bodo lahko ob koncu leta prišli digitalni nomadi

Od 21. novembra dalje bo tako Slovenija že izdajala dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada. Ta ureditev predstavlja pomembno razvojno priložnost tudi za slovenska podjetja – zlasti tista, ki delujejo v mednarodnem okolju in želijo sodelovati z najboljšimi kadri, ne glede na državljanstvo ali trenutno lokacijo.

Kaj pomeni status digitalnega nomada v Sloveniji?

Digitalni nomad po slovenski zakonodaji je tujec, ki:

• ni državljan EU ali Evropskega gospodarskega prostora,
• dela na daljavo prek komunikacijskih tehnologij,
• je samozaposlen v tujini ali dela za tujega delodajalca, in
• ne opravlja dela za slovenske naročnike ali podjetja.

Pomembno je vedeti, da digitalni nomad ne sme neposredno delati za slovenska podjetja. V tem primeru bi ga moralo slovensko podjetje zaposliti.

Pogoji za pridobitev vizuma vključujejo:

• veljaven potni list z dovolj dolgo veljavnostjo,
• dokazila o zdravstvenem zavarovanju,
• dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje (vsaj dvakratnik povprečne neto plače v Sloveniji),
• ter odsotnost varnostnih ali drugih zakonskih zadržkov.

Dovoljenje se izda za največ eno leto in ga ne bo mogoče podaljšati. Vlogo je nato mogoče ponovno oddati po šestih mesecih od izteka veljavnosti.

Kako bo novi zakon deloval v praksi?

Primer A: Emma je samozaposlena UX oblikovalka iz ZDA, ki dela za naročnike v San Franciscu in Berlinu. V Slovenijo se preseli za šest mesecev, ker si želi izkusiti življenje v Evropi, uživati v naravi in spoznati novo kulturo. Vse delo opravlja na daljavo in izstavlja račune samo tujim naročnikom.

Primer B: Slovensko IT podjetje sodeluje z ameriškim razvijalcem, ki želi nekaj mesecev delati iz Slovenije – sedaj lahko pride legalno, brez kompleksnega zaposlovanja.

Primer C: Daniel je zaposlen v kanadskem startupu kot senior developer. Njegov delodajalec mu omogoča delo od kjerkoli. Daniel pride v Slovenijo za 9 mesecev – v tem času dela kot običajno za svojega kanadskega delodajalca in uporablja coworking prostore v Ljubljani.

Primer D: Alex iz Ukrajine je grafični oblikovalec in želi za tri mesece priti v Slovenijo, kjer ima potencialnega naročnika – startup iz Maribora, ki mu želi plačati za oblikovanje nove vizualne podobe. Čeprav bi rad zaprosil za vizum digitalnega nomada, Alex dela neposredno za slovensko podjetje, zato do vizuma ne bo upravičen. V tem primeru bi startup moral Alexa zaposliti.

Zakaj Slovenija odpira vrata digitalnim nomadom?

Čeprav digitalni nomadi po zakonu torej ne smejo delati za slovenske naročnike, je ta vizum strateško usmerjen v dve ključni koristi za državo:

1. Privabljanje talentov – dolgoročno, ne le za počitnice

Digitalni nomadi so pogosto visokousposobljeni strokovnjaki, ki živijo fleksibilno in globalno. Vizum jim omogoča, da:

• spoznajo življenje v Sloveniji – kulturo, varnost, okolje, kakovost bivanja,
• se vključijo v lokalne skupnosti, coworkinge in dogodke,
• vzpostavijo povezave z lokalnimi podjetji, ki lahko kasneje vodijo do sodelovanj ali celo selitve in zaposlitve.

2. Okrepitev turizma in lokalnega gospodarstva

Digitalni nomadi pogosto ostajajo dlje kot klasični turisti, porabijo več denarja in se zanimajo za:

• lokalno kulinariko, doživetja in dogodke,
• najem dolgoročnih nastanitev,
• udeležbo v kulturnem in poslovnem življenju kraja.

Nova zakonodaja prinaša še več sprememb

Spremembe niso omejene le na digitalne nomade. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev prinaša vrsto ukrepov za bolj fleksibilno in urejeno zaposlovanje tujcev:

• sezonsko delo se uvaja tudi v turizmu in gostinstvu,
• tujci s potrdilom o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje bodo lahko zaposleni še pred izdajo dovoljenja,
• uvaja se nov pogoj za zaposlitev tujcev (delodajalec ne sme odpuščati iz poslovnih razlogov v zadnjih mesecih),
• dostop do trga dela se omogoča tudi študentom, družinskim članom in drugim, ki bivajo na podlagi dovoljenj, ki doslej niso omogočala dela.

Mladi podjetnik
Arhiv DOSTOP.si