Kulsko

Velikonočna statistika: med Slovenci največ Hrenov, Zajcev in Hlebcev

V času velike noči ljudje pogosteje posegajo po nekaterih živilih, med njimi so šunka, jajca, hren in potica. Statistični urad RS (Surs) je ob tej priložnosti pripravil nekaj zanimivih podatkov, med drugim, da je vsak Slovenec leta 2020 v povprečju pojedel 173 kokošjih jajc in da se je lani v Sloveniji Hren pisalo 1420 ljudi.

Kar se tiče šunke in mesa Surs ugotavlja, da smo imeli leta 2020 v Sloveniji 84-odstotno samooskrbo z mesom, vsak Slovenec pa ga je v povprečju porabil 87,9 kilograma. Cena za kilogram svinjskega mesa s kostjo je lani znašala 5,22 evra. Konkretno šunke smo lani k nam uvozili 72 ton, največ iz Italije, izvozili pa 13 ton, največ v Nemčijo.

Kokoši nesnic je bilo v letu 2020 v Sloveniji 1,3 milijona, v povprečju pa so vsak dan znesle 0,9 milijona jajc. Stopnja samooskrbe z jajci je bila 95-odstotna, vsak Slovenec pa je v povprečju porabil 173 jajc. Povprečna cena 10 jajc je bila lani 2,02 evra, kar je 12,2 odstotka več kot v letu 2020.

Hren za prodajo smo v Sloveniji leta 2019 pridelovali na 66,1 hektarja, kar je bilo štirikrat več kot leta 2000. Lani smo uvozili 4274 kilogramov hrena, izvozili pa štirikrat manj (984 kilogramov). Največ smo ga pripeljali iz Avstrije (skoraj 70 odstotkov), izvozili pa na Hrvaško (96 odstotkov).

Z nekaterimi velikonočnimi dobrotami lahko povežemo tudi slovenske priimke. V letu 2021 se je Hren pisalo 1420 ljudi, Zajec 719, Šink 267, Hlebec 205, Kruh 82, Pirh 72 in Šunkar 36.

Nasploh pa Surs ugotavlja, da bo letošnja velikonočna pojedina nekoliko dražja, saj se je hrana lani podražila za štiri odstotke.

STA
Arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button