6. konferenca mariborskih dijakov: kje boš pa ti čez pet let?
Na Štuku je v petek potekala že šesta konferenca mariborskih dijakov. Na njej so se dijaki naučili spretnosti poslovnega bontona, previdnosti objavljanja na družbenih omrežjih ter imeli priložnost, da napišejo pismo samemu sebi v prihodnost.
Dvorana Štuka je tokrat umaknila študente in naredila prostor dijakom. V njej je v organizaciji Dijaške skupnosti Maribor potekala že 6. konferenca mariborskih dijakov. Glavna tema letošnje konference se je vrtela okrog prihodnosti. Čeprav je to vprašanje, ki po daljšem premisleku marsikoga zmrazi, se zdi, da ima nova generacija mariborskih dijakov že jasno začrtano vizijo.
Najprej pa nekaj o bontonu
Petkovo jutro je v dvorani Štuka gostilo zagrete, a še rahlo utrujene dijake, ki so se zbrali že šestič, da bi razglabljali o vsem mogočem. No, tokrat predvsem o svoji prihodnosti. Preden pa jim je uspelo dodobra razmisliti o tem, kje se vidijo, ko bodo veliki (ali pa vsaj malo večji), jih je čakalo predavanje o bontonu. Natančneje, poslovnem bontonu.
Korak po korak jih je skozi predavanje vodila Simona Lečnik Očko, strokovnjakinja za poslovni bonton. Od kretenj z rokami in nogami, do telesne drže in spoznanja, da naše telo več pove o nas, kot si sprva mislimo. Še posebej pomembno pa je, da vemo, kako ljudje okoli nas to zaznavajo.
Kakšno vlogo pa ima zdaj tu spet telefon?
Simona Lečnik Očko je spregovorila tudi o vlogi družbenih omrežij na naša vsakdanja življenja, še posebej pa na življenja dijakov. Ker se trendi in popularne aplikacije nenehno spreminjajo, so dijaki še najbolj v koraku s časom, a s tem tudi najbolj na udari. Poudarila pa je tudi, da morajo mladi na spletu biti previdni, predvsem kaj objavljajo in kdo to vidi, saj v resnici s spleta nikoli nič ne izgine.
Kaj bom, ko bom velik?
Med premorom smo dijake povprašali, kakšno vizijo imajo zase čez pet let. Dijaki, s katerimi smo se pogovarjali, so imeli svoje življenje že začrtano: želeli so končati izbrano fakulteto in opravljati svoj sanski poklic. Nato pa so imeli še priložnost, da na kreativni delavnici napišejo pismo samemu sebi v prihodnost. Ko smo jih povprašali, kaj bi sporočili tistemu sebi, ki ga vidijo pet let v prihodnosti, so povedali, da bi predvsem rekli, naj se manj sekirajo.
Tako je torej minila še ena dijaška konferenca. Pokazala pa je, da imajo mariborski dijaki jasno vizijo, kaj pričakujejo od sebe v prihodnosti. Predvsem pa je pokazala, da imajo jasno začrtano pot, kako bodo te svoje cilje tudi dosegli.
Marina BAJIĆ
Marcel VRBNJAK
Nejc VEHOVEC
