Ali ocean postaja vedno bolj zelen?
Se ti je že zgodilo, da se pripelješ na morje, ali pa z letala opazuješ ocean pod seboj in se ti ta zdi kar nekoliko bolj ... modrozelen? Si vse skupaj samo domišljaš, ali je res kaj na tem?
Brez skrbi, s tvojimi očmi ni nič narobe, tudi domišljaš si ne ničesar. Morje in oceani resnično postajajo nekoliko bolj modrozeleni. A zakaj? V članku bomo tej morski resnici prišli do dna.
Zakaj morje in oceani postajajo bolj modrozeleni?
Oceani in morja postajajo bolj modrozeleni, ker se v njihovi zgornji plasti nabira več fitoplanktona (tj. mikroskopskih alg). Zelen je, ker fitoplankton vsebuje klorofil, pigment, ki absorbira modro in rdečo svetlobo, pojasnjujejo znanstveniki.
V zadnjih 20 letih je prišlo do znatne “ozelenitve” oceanov. Verjetni krivec za to so emisije toplogrednih plinov. Emisije segrevajo ocean, kar povzroča ostrejšo temperaturno razliko, ki ocean razslojuje v plitvejšo, toplo plast in globljo, hladno plast. Ko se ocean segreva, se pod toplejšo, manj slano plastjo oblikuje hladnejša, bolj slana plast. To se imenuje stratifikacija in preprečuje prenos hranil iz hladnejših oceanskih globin v toplejše površinske vode, kjer živi fitoplankton. Manj hranil bi lahko dajalo prednost vrstam fitoplanktona. Kar pomeni, da se zbirajo na površini in ocean izgleda bolj zelen.
Kolikšen del oceana je prizadet?
Študija je pokazala, da se je v zadnjih 20 letih kar 41% površine oceana spremenilo barvo. To je velik del vodnih poti, čeprav je sprememba najbolj izrazita v morjih ob ekvatorju – tik ob mnogih najboljših tropskih obmorskih destinacijah.
Je spreminjanje barve oceana nevarno?
Dobra novica je, da “ozelenitev” ni nevarna za ljudi, vsaj zaenkrat znanstveniki še niso zaznali tovrstnih znakov.
Še vedno pa se trudijo ugotoviti, kaj bi ta zeleni trend lahko pomenil za ribe in druge morske živali. Nekaterim vrstam bi tovrstni trend lahko škodoval, drugim pa koristil. Eno pa je zagotovo jasno: ozelenitev je znak, da se ekosistem spreminja na načine, ki bi lahko spremenili prehranjevalno mrežo (prehranjevalne odnose znotraj ekosistema).
Ob vsem tem pa se je izkazalo še, da ozelenitev ni le znak večje količine fitoplanktona, temveč tudi nakazuje na povečanje določenih vrst alg. Nekatere alge bi lahko nadomestile druge, ker jim oceanske razmere zdaj dajejo prednost. Če živali, ki se za hrano zanašajo na alge, ne morejo jesti novih prevladujočih alg, bi lahko prišlo do valovitih učinkov, pri čemer bi se nekatere vrste izgubile, druge pa zmagale, še dodajajo raziskovalci. To pa bi lahko reorganiziralo dinamiko plenilca in plena.
Ali obstaja kakšen način, da se ta trend obrne?
Če želimo narediti premik in spremembe v oceanskem ekosistemu, se moramo osredotočiti na zamenjavo fosilnih goriv s čisto energijo. Poleg tega znanstveniki delajo na tem, da bi natančno določili spremembe v oceanu. Kot ugotavljajo, bi lahko prihajajoče študije osvetlile, kaj se še dogaja pod morjem in kako bo to na koncu vplivalo na vse nas.
DOSTOP.si / RM
Arhiv DOSTOP.si
