Antarktika pridobiva led: presenetljiva anomalija ali znak spremembe?
Čeprav nas novice o podnebnih spremembah običajno opozarjajo na taljenje ledu in dvigovanje morske gladine, so satelitski podatki NASA poskrbeli za presenečenje: Antarktika je v zadnjih letih pridobila več sto milijard ton ledu. Pa to pomeni, da se planet hladi?
Čeprav se globalne temperature vztrajno dvigajo, je Antarktika med letoma 2021 in 2023 doživela nepričakovano povečanje ledene mase. To so pokazali podatki satelitov GRACE in GRACE Follow-On, ki jih upravlja NASA. A strokovnjaki opozarjajo: gre zgolj za kratkoročno anomalijo, ne pa za obrat v smeri podnebne stabilizacije.
Povečanje ledu kljub dolgoročni izgubi
Analiza podatkov, objavljena marca 2025 v reviji Science China Earth Sciences, razkriva, da je Antarktika v letih 2021–2023 pridobivala led s povprečno hitrostjo 119 milijard ton letno. Najbolj opazne spremembe so bile v vzhodni Antarktiki, kjer so se nekateri ledeniki preobrnili iz stanja pospešenega taljenja v pridobivanje mase.
Vendar ta pridobitev niti približno ne nadomesti izgube iz prejšnjih dveh desetletij. Med letoma 2002 in 2020 je Antarktika letno izgubljala med 81 in 157 milijardami ton ledu, pri čemer se je izguba v drugi polovici obdobja skoraj podvojila.
Vzrok: nenavadno veliko padavin
Znanstveniki glavni razlog za povečanje ledene mase pripisujejo povečanemu padavinskemu vzorcu, ki ga je povzročila višja vsebnost vlage v atmosferi. V toplejšem ozračju lahko zrak zadrži več vodne pare, kar vodi do intenzivnejših snežnih padavin. Ta pojav je še posebej vplival na vzhodno Antarktiko, kjer se je sneg nalagal hitreje kot so ledeniki izgubljali maso.
Po besedah dr. Toma Slaterja, raziskovalca na Univerzi Northumbria v Združenem kraljestvu, gre za naravni odziv podnebnega sistema. “Zaradi večje vlažnosti lahko prihaja do ekstremnih vremenskih pojavov, kot so obilne snežne padavine, ki začasno povečajo ledeno maso. A to nikakor ne pomeni, da se globalno segrevanje ustavlja,” opozarja Slater.
Pod površjem se ledeniki še naprej talijo
Čeprav je bila ledena površina na nekaterih mestih okrepljena s padavinami, satelitski podatki kažejo, da se večina antarktičnih ledenikov še naprej hitro premika proti oceanu. Ledeniki se tam zaradi toplejše morske vode talijo od spodaj, kar ostaja glavni vzrok za naraščanje morske gladine.
Posebno pozornost znanstvenikov pritegujejo ledeniki, kot je Thwaites, znan tudi kot “ledenik sodnega dne”, ki bi lahko ob popolnem kolapsu povzročil znaten dvig morske gladine.
Nevarno je sklepati prehitro
Čeprav povečanje ledu na Antarktiki lahko deluje spodbudno, raziskovalci opozarjajo, da je treba posamezne dogodke razumeti v širšem kontekstu. Podnebni sistem je namreč nadvse kompleksen in podvržen naravnim nihanjem, a dolgoročni trendi jasno kažejo na nadaljevanje globalnega segrevanja.
Znanstvena skupnost se strinja, da začasno povečanje ledene mase na Antarktiki ne pomeni, da se globalno segrevanje ustavlja. Gre za redko, a naravno podnebno anomalijo, ki je rezultat povečane vlažnosti v ozračju. Resnična nevarnost se skriva v dolgoročnih trendih taljenja ledenikov in naraščanja morske gladine, ki se kljub kratkotrajnim pridobitvam ne umirjajo.
DOTOP.si / EŽ
Arhiv DOSTOP.si
