Bodo mariborske umetnine še naprej živele le na fotografijah?

Kavčičev sgraffito (praskanka) je nastal leta 1953 in je do nedavnega bil na steni nekdanje Strojne tovarne v Trbovljah. Kljub žalostni usodi je vendarle prišlo do srečnega preobrata. A vendar veliko umetniških del žal ni imelo te sreče …

Največja težava je, da mnogo umetnin kljub neprecenljivi vrednosti ni evidentiranih, kar pogosto vodi v njihovo uničenje. Na udaru so predvsem stenske poslikave, ki so ali zaradi neznanja ali zgolj ignorance v milosti ali nemilosti lastnikov stavbe. Prav zaradi tega razloga sedaj Umetnostna galerija Maribor popisuje vse stenske poslikave, murale, sgraffite, grafite v Mariboru in okolici.

Freska Maribora, ki žal živi le še na fotografijah

V centru mesta je nekdanji McDonald’s (sedaj optika Clarus) krasila odlična mozaična freska Maribora. To je v devetdesetih letih naslikal pomembni mariborski akademski slikar Bogdan Čobal. Takratni lastnik je tuj lokal želel približati lokalnemu prebivalstvu. Novinarka Večera Andreja Kutin Lednik piše, da je Čobal pritrdil, da je šlo za naročilo prejšnjega najemnika. Lokal je bil namensko in smiselno likovno opremljen v sodelovanju z arhitektom Matjažem Bertoncljem. Grafični motivi Maribora pa so se dopolnjevali z barvno dinamično zasnovo in simbolizirali razmerje med lokalnim in globalnim.

Odlična freska in še dve pripadajoči grafiki istega avtorja, ki sta viseli v “jedilnici”, so Mariborčane razveseljevale več kot četrt stoletja. Novi lastnik prostora je v letu 2016 fresko prepleskal. Na zgražanje ob uničenju je odgovoril, da ni vedel ne za vrednost ne za njen pomen, saj ga nanju ni nihče opozoril. Hkrati je pojasnil, takšne stenske poslikave tako ali tako ne sodijo v koncept optik Clarus (Andreja Kutin Lednik, Večer, 19. april 2016). Poslikava v nekdanjem McDonald’su pa žal ni edino Čobalovo delo, ki je doživelo takšno usodo. Uničena je bila tudi njegova zidna poslikava na Grajskem trgu.

Razvrednotenje stenskih slik umetnika Janeza Vidica

V začetku februarja 2019 smo odkrili popolno degradiranje poslikave pomembnega slovenskega akademskega slikarja Janeza Vidica. Ta je nekdaj krasila takratno trgovino s čevlji v Gosposki ulici 23. Fresko je konec petdesetih let naročila takratna trgovina otroške obutve Košuta. Končana je bila leta 1969, merila pa je skoraj 25 kvadratnih metrov, saj je Vidic poslikal/spraskal kar dve steni od tal do vrha. Tehnika umetnine je izjemno specifična, gre za praskanko na mavčno podlago. Naslednji lastnik stavbe, Probanka, jo je zazidal, umetnina je bila vidna le še pri vrhu stene. Ko so se letos februarja lotili njenega reševanja, je na začetku zadeva bila videti dokaj obetavna. Bilo je videti, da je umetnina pod sekundarno steno zaščitena in jo bo možno rešiti ob pazljivi odstranitvi ometa.

A reševalna akcija se je sprevrgla v grozo, saj od praskanke ni ostalo praktično nič. Odstranitev sekundarne stene je prikazala načrtno uničeno umetnino. Izkazalo se je, da je bila praskanka pred postavitvijo sekundarnega zidu deležna že najmanj dveh uničujočih posegov. Sprva je bil odrezan spodnji del na krajši steni, en manjši del pa je bil “restavriran” z barvnim sprejem. Drugi poseg je bil katastrofalno usoden, saj so takrat na daljši steni odrezali spodnji dve tretjini dela. Sledovi so pokazali, da so odstranili večje pravokotne površine, višjih delov pa so se lotili kar s kladivi in jo popolnoma načrtno uničili, krivec pa ostaja neznan (Melita Forstnerič Hajnšek, Večer, 22. februar 2019).

Nekatere uničene umetnine ne živijo več niti na fotografijah, saj pristojne institucije vseh fotografij ne hranijo.

To ni edino Vidičevo delo, ki je bilo vandalizirano, saj je bilo uničenih že več njegovih vrhunskih del. Delo “Razvoj farmacije”, ustvarjeno leta 1956, so namreč delno uničili že med obnovo po šele dvanajstih letih. O poslikavi iz leta 1967, ki je krasila tedanjo trgovino Zarja, ni več sledu. Enako usodo pa je doživela tudi poslikava v Vinagovih prostorih iz leta 1968. Vidičevo odlično poslikavo srednjeveškega Maribora danes prekrivata sadje in zelenjava poslovalnice trgovine Spar na Grajskem trgu. Degradirana umetnina v prostorih nekdanje Mestne hranilnice tako kaže na slabšalen odnos do umetnosti, prekrite s trgovinskim blagom. Danes lahko v centru mesta Vidica občudujemo le še v poslovalnici Mladinske knjige na Gosposki ulici, in sicer njegovo praskanko iz leta 1957.

Uničena tudi druga dela, vpeta v javni prostor

V člankih o Formi vivi (Spekter, april 2019, str. 38–39) sem že opozorila na uničenje Fontane Luja Vodopivca, ki je bila prvotno postavljena pred hotelom Slavija. Njena kompozicija je obsegala tri elemente: ležečo žensko in stoječo moško figuro (400 x 900 x 960 centimetrov) ter bazen z vodo, v katerega je bila tudi postavljena. Maribor je začela krasiti leta 1978, centru mesta pa je zaradi vodnih curkov in velikih skulptur dajala radoživ ton, komentira umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki.

Delo je nastalo znotraj pomembnega mednarodnega kiparskega simpozija, ki je produciral kiparska dela vrhunske kakovosti, vendar ga je doletela žalostna usoda. Leta 1989 so na njegovem mestu začeli graditi trgovski center in so vodnjak brez vsakršnega opozorila odstranili, kar je sprožilo val ogorčenja. Takrat so se odzvale tako mestne oblasti kot tudi nekatere institucije, piše dr. Ciglenečki. Nekaj časa so deli skulpture ležali ob gradbišču, nato so jih premaknili v Gradisovo skladišče. Devet let kasneje so obe figuri ponovno postavili pred RTV-center na robu mesta, vendar brez vodnjaka, ki je bil v času gradbenih del uničen, zaradi česar je umetniško delo izgubilo prvotno formo.

Veliko umetniških del v javnem prostoru je poškodovanih ne le s strani nevestnih lastnikov, temveč tudi širše javnosti. Dela v Mariboru so bila že deležna različnih oblik vandalizma, od grafitiranja, demontaže do razbitja, tudi kraje, piše mag. Andreja Rakovec. Leta 2013 so namreč ukradli kip Gabrijela Kolbiča, naslovljen Razmišljujoča, ki je bil izdelan leta 1968. Nahajal se je na vogalu Kersnikove in Aškerčeve ulice. To tudi ni bil edini Kolbičev kip, ki je bil žrtev vandalov. Leta 1993 so neznanci zbili s podstavka in poškodovali kip Fantek z vrčem oz. Karlek, ki stoji na Slomškovem trgu, datiran pa je v leto 1947. Le nekaj tednov po slovesnem razkritju leta 1995 pa je bil s podstavka prevrnjen tudi kip Deček z grozdom, ki se nahaja v Mestnem parku.

Ukrepajmo in se zavedajmo pomena umetnosti in vrhunskih umetnin, ki jih mesto nudi!

Uničenja pa ne doživljajo le slikarska dela na stenskih površinah in kipi, temveč je treba opozoriti tudi na stanje arhitekture. V posebej žalostnem in klavrnem stanju je dandanes čudoviti baročni dvorec Betnava, ki je spomenik državnega pomena. Sicer je v lasti mariborske nadškofije, a ima vse do leta 2028 upravljalne pravice družba Ustvarjalne poslovne rešitve, ki naj bi dvorec uredila, vendar besede več kot očitno ni držala. Prav tako propadajo številne nekdaj imenitne historistične meščanske vile iz 19. stoletja, ki so tako v državni kot zasebni lasti, namembnosti danes pa več nimajo.

Lahko trdim, da se nekateri žal ne zavedajo pomena vrhunskih umetniških del, ki jih javne površine v mestu ponujajo. Prav tako pa ne prepoznajo kakovosti lokalnih in drugih umetnikov, ki so pred časom z vrhunskim delom posegali v ta prostor. Če je umetnost v Mariboru nekoč cvetela, pa danes z njo ravnamo prav klavrno. Za to seveda ne gre kriviti širše javnosti, temveč oblasti, ki se na kulturno dediščino, ki jo imajo v lasti, požvižgajo. Uničenih je bilo že več vrhunskih umetnin, arhitektura, ki je pomembna ne samo za ta prostor, temveč za celo Slovenijo, pa počasi propada. Če kmalu ne ukrepamo, bo propadla vse do stanja, ko je ne bo več moč rešiti.

 Martina FRANGEŽ
 Martina FRANGEŽ