Čebelarstvo v Sloveniji je vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine
Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na današnjem zasedanju v maroškem Rabatu na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal čebelarstvo v Sloveniji. Nominacijo z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je vodilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Špele Spanžel.
Kot so zapisali na ministrstvu za kulturo, nominacija dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, v sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem.
Nominacija čebelarstva v Sloveniji je temeljila na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine. Gre za čebelarstvo, poslikavo panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzrejo čebeljih matic kranjske čebele, apiterapijo, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo.
Pri pripravi nominacije so sodelovali strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.
Danes evalvacijo čaka še večnacionalna nominacija tradicije reje lipicancev
Vodilo jo je ministrstvo za kulturo pod naslovom Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Nominacija ponazarja skupno evropsko dediščino in jo postavlja v mednarodni kontekst.
Povezuje osem držav pogodbenic konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine – Avstrijo, Bosno in Hercegovina, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Te so se povezale, da bi predstavile razpon kulturnih praks in družbenih pomenov, povezanih z rejo dobro znane pasme konj.
Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.
Slovenija je imela doslej na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote – Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa.
V postopku vpisa je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemških vodstvom (odločitev o vpisu je predvidena v letu 2023), Slovenija pa sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje na tri nove države, so še sporočili z ministrstva za kulturo.
STA
Arhiv DOSTOP.si