Dan Zemlje 2025: Naša moč, naš planet – poziv k potrojitvi čiste elektrike do 2030
Včeraj smo obeleževali Dan Zemlje letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji. Prvi dan Zemlje je bil 22. aprila 1970, koordinira pa ga globalna mreža dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah.
Poziv k proizvodnji zelene energije
Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki poteka pod geslom Naša moč, naš planet, poudarja ključno vlogo obnovljive energije in poziva k proizvodnji čiste elektrike po vsem svetu. Seveda slednje marsikateri državi EU prinaša dodatne izzive, za katere nekateri menijo, da jih bo težko doseči.
V EU do 2050 popolna opustitev fosilnih goriv
Zmanjševanje uporabe fosilnih goriv (ogljikov dioksid, metan, di-dušikov oksid in t. i. F-plini) in prehod na zeleno energijo je hkrati tudi ključen del t. i. EU Green Deal (Zeleni dogovor EU), po katerem se je EU zavezala do leta 2050 doseči popolno podnebno nevtralnost in docela prenehati z izpuščanjem toplogrednih plinov. Že do 2030 pa je cilj celotne EU zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % (glede na emisije leta 1990).
Je v Sloveniji green deal mogoče izpeljati v tej časovnici?
Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, si poglejmo trenutno stanje. V Sloveniji so glavni viri izpustov toplogrednih plinov promet, kmetijstvo, stavbe, industrija in odpadki. Promet še vedno predstavlja največji vir emisij, saj povzroči kar 50 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Sledi mu kmetijstvo s 17 odstotki, medtem ko sektorji, kot so stavbe in industrija, skupaj predstavljajo 12 odstotkov vseh emisij. Proizvodnja električne energije in toplote prispeva 5 odstotkov, medtem ko sektor odpadkov povzroči 4 odstotke vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. V letu 2022 so bili neto izpusti v Evropski skupnosti 1,7 odstotka nižji kot v letu 2021 in 32 odstotkov nižji kot v letu 1990. Slovenski izpusti brez LULUCF so se v letu 2022, glede na leto 2021, znižali za 2,9 odstotkov.
Slovenija uvrščena med okoljsko učinkovitejše države članice
Leta 2022 je Slovenija izpustila približno 16,7 milijona ton CO₂ emisij, kar je 0,2 % manj kot leto prej. Slovenija je po podatkih Statiste tako prispevala manj kot 0,5 % k skupnim emisijam EU-27, ki so leta 2022 znašale približno 3,24 milijarde ton CO₂ emisij. Kar se tiče emisij na prebivalca, smo v Sloveniji s 6,6 ton izpusta CO2 na prebivalca prehiteli EU povprečje, ki znaša 10,7 ton CO2 na prebivalca.
Še vedno nas čaka precej dela
Da bi v Sloveniji dosegli tako drastičen prehod na zelene energije, bi potrebovali zelo vztrajno in konsistentno politiko, hkrati pa tudi premik miselnosti oz. višji javni podpori k nekaterim ukrepom (recimo nakup električnih vozil, zapiranje elektrarne TEŠ, obnova jedrske elektrarne v Krškem …). Uvesti moramo denimo številne nove polnilnice za električna vozila, potencialnim kupcem pa omogočiti primerne subvencije za nakup teh vozil. Uvesti moramo tehnologije za zajemanje ogljika (CCS), obnoviti gozdove, digitalizirati energetski sistem in seveda popolnoma opustiti premog. Prav tako moramo množično vlagati v sončno energijo in posodobiti železniško ter kolesarsko infrastrukturo. Podpreti moramo trajnostno kmetijstvo in industrijo in pričeti z energetskimi prenovami stavb po vsej državi.
Zgledujmo se po najboljših
Nekaterim državam EU že sedaj uspeva elektriko pridobivati skoraj docela iz obnovljivih virov. Med njimi je recimo Islandija, saj skoraj 100 odstotkov njene električne energije prihaja iz hidroelektrarn in geotermalnih virov, kar jo uvršča med najbolj trajnostne energetske sisteme na svetu. Med državami članicami EU pa prvo mesto lestvice po deležu električne energije iz obnovljivih virov v Evropi dosega Norveška, ki je leta 2023 proizvedla kar 116,5 % električne energije iz obnovljivih virov, večinoma iz hidroelektrarn – kar pomeni, da proizvede več čiste energije, kot je sama porabi.
V letu 2023 Slovenija dosegla večji mejnik
Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija leta 2023 dosegla pomemben mejnik na področju obnovljivih virov energije, saj se je delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije v Sloveniji povečal za 4,88 odstotne točke, na 25,07 %. Delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, pa je znašal 41,89 %, kar predstavlja povečanje za 4,88 odstotne točke v primerjavi z letom 2022. Ta rast je bila predvsem posledica občutnega povečanja proizvodnje sončne energije, ki se je povečala za 52,48 %.
