Danes je mednarodni dan študentov, kot opomnik študentskih gibanjem
Tudi letos 17. novembra obeležujemo mednarodni dan študentov, ki služi pot pomemben opomnik na pomen študentskih gibanj, študija in pravic, ki jih imamo.
Zgodovina 17. novembra
17. november je bil izbran kot mednarodni dan študentov zaradi dogodkov v Pragi leta 1939. Na ta dan so nacisti zavzeli praško univerzo, ker so študenti demonstrirali proti nacistični oblasti in umoru študenta Jana Opletala. Nacisti so na mestu umorili 9 študentskih vodij in profesorjev, več kot 1200 študentov pa odpeljali v koncentracijska taborišča. Zaprli so tudi vse češke univerze in fakultete.
Ta tragični dogodek je postal simbol upora in združevanja študentov po vsej Evropi. Tudi kasneje v zgodovini je bil 17. november pomemben datum za študentska gibanja.
Leta 1973 se je v Grčiji zgodil upor študentov, ki je predstavljal začetek konca diktature. Študenti so se zabarikadirali v zgradbo atenske politehnike, ki so jo tanki in oborožene sile grške vojaške hunte štiri dni in noči napadale. Število umorjenih študentov ni znano, ogromno pa so jih kasneje odpeljali tudi na mučenje.
17. novembra 1989 se je zgodil tudi upor proti vladi na Češkoslovaškem, ki so ga začeli študenti in je predstavljal začetek žametne revolucije. Ta je pripeljala do padca komunističnega režima na Češkoslovaškem.
17. november zato ostaja izjemno pomemben datum, na katerega se spominjamo vseh preteklih študentskih gibanj, priborjenih pravic in svobode.
V Sloveniji več kot 80 tisoč študentov
Mednarodni dan študentov v Sloveniji obeležuje približno 82.400 študentov. Toliko jih je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih lani. Prevladovali so ženske in redno vpisani. Lani je študij uspešno zaključilo 17 tisoč oseb, med njimi je tri petine žensk.
Na dokončanje študija vplivajo predhodno dosežena izobrazba, izobrazba staršev in zaposlitev. Približno tretjina študentov višjega in visokošolskega strokovnega izobraževanja se je predlani v času študija redno zaposlila, večina ga je potem tudi v celoti opustila. Med univerzitetnimi študenti pa se je zaposlila desetina študentov, 4 % pa so potem študij nadaljevali. Med študenti enovitih magistrskih programov je takih, ki so prekinili študij zaradi zaposlitve 2 %, večina pa jih študij tudi dokonča.
Lani je bilo štipendijo prejemalo 33.400 študentov. Od tega je bilo največ štipendistov med študenti visokošolskega univerzitetnega in strokovnega izobraževanja (35 % oz. 29 %). Med študenti magistrskega programa pa jih je štipendijo prejemalo 28 %. Največ (84 %) jih je prejemalo državno štipendijo, ki je v povprečju znašala 195 evrov na mesec. Zoisova je znašala povprečno 209 evrov mesečno.
Arhiv
