Kultura

Dedek Mraz oz. njegov obisk je vpisan v register nesnovne dediščine

December je čas, ko otroke obišče in obdaruje dedek Mraz. Na Slovenskem je njegov zunanji videz sprva sledil belemu dedku Mrazu, kakršnega so poznali v Sovjetski zvezi v času stalinizma, leta 1952 pa je slikar Maksim Gaspari oblikoval podobo slovenskega dedka Mraza. Od letos je obisk dedka Mraza vpisan v register nesnovne dediščine.

Dedek Mraz je prijazen starec z dolgo belo brado in brki, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, šolah, delovnih ustanovah in na raznih prireditvah. Običajno je oblečen v svetel dolg vezen ali z našitki okrašen kožuhovinast plašč iz ovčje kože z navznoter obrnjeno dlako. Pokrit je s polhovko. Na hrbtu ima oprtan pleten koš ali vrečo z darili. Pri hoji si pomaga s palico.

Kot njegovo domovanje se največkrat omenjata Triglav in Pohorje, od koder pride vsako leto pred novim letom med otroke. Otroci mu pišejo pisemca, v katerih sporočajo, kakšna darila naj jim prinese. Dedek Mraz pride sam ali v spremstvu raznih živali, snežakov, snežink, pravljičnih in drugih likov. Obisk dedka Mraza spremljajo nastopi otrok ali pa je njegov prihod del gledaliških in lutkovnih predstav, koncertov in silvestrovanj za otroke. V večjih mestih organizirajo sprevode dedka Mraza. Prihod dedka Mraza je povezan tudi s postavljanjem novoletne jelke, pod katero so darila za otroke.

Večja praznovanja znotraj lokalnih skupnosti s prihodom dedka Mraza prirejajo Zveza prijateljev mladine in druge kulturne ustanove, ponekod v mestih tudi turistične organizacije. V večjih mestih je obisk dedka Mraza povezan z božično-novoletnimi sejmi in silvestrovanji za otroke. Sprevodi dedka Mraza na določene dni potekajo po mestnih ulicah ali delih mesta, piše v opisu enote nesnovne dediščine. Zaradi epidemije novega koronavirusa letos božično-novoletni sejmi, sprevodi in druge prireditve odpadejo.

Kot mitološko bitje je dedek Mraz povezan s tradicionalnimi predstavami o mrazu v obrednih praksah slovanskih narodov. V Sloveniji se je prvič pojavil konec leta 1948 v okviru leta 1947 uvedenega otroškega praznovanja novoletne jelke.

Maksim Gaspari: Otroci, to je dedek Mraz

Praznovanje novoletne jelke in sprva v belo oblečenega dedka Mraza je povojna oblast v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji uvedla po zgledu novoletnih otroških praznovanj v Sovjetski zvezi v času stalinizma. S praznovanjem novoletne jelke, katere osrednji del je kmalu postal prihod dedka Mraza, je želela nadomestiti sv. Miklavža in nepersonificiranega Božička oziroma Jezuščka, znanega le v mestih. Novoletna jelka pa je nadomestila postavljanje božičnega drevesa.

register nesnovne dediščine, dedek mraz,
Končno podobo je Dedku Mrazu dal slikar Maksim Gaspari.

Podobo slovenskega dedka Mraza je leta 1952 oblikoval slikar Maksim Gaspari, pri čemer je izhajal iz izbranih elementov slovenske kmečke kulture: iz moškega zimskega oblačila z rokavi iz ovčje kožuhovine z navznoter obrnjeno dlako, okrašenega z vezenino ali z usnjenim našitki, polhovke in gorjuške pipe.

Obisk dedka Mraza je bil v register nesnovne dediščine vpisan aprila. Kot nosilec enote je bila evidentirana Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Kot še piše v opisu enote nesnovne dediščine, se je Gasparijev dedek Mraz tako močno usidral v zavest povojnih otrok, da je preživel do danes. Dobri mož je še vedno živ tudi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, kjer pa ima drugačno podobo.

 

 STA
 Mravlja Matjaz, CC BY-SA 4.0, via Wikimedia Commons. Maksim Gaspari,

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button