Elektronskih odpadkov je vedno več – v 2022 kar 82 % več kot v 2010
Onesnaževanje z elektronskimi odpadki strmo narašča. V 2022 je bilo tako po svetu zavrženih rekordnih 62 milijonov ton tovrstnih odpadkov, kar je 82 odstotkov več kot leta 2010. S takšno dinamiko bo količina do konca desetletja narasla na 82 milijonov ton, kaže poročilo ZN.
Za elektronski odpadek velja vsaka zavržena naprava na baterijo ali kabelsko napajanje. Z elektronskimi odpadki, ki so jih leta 2022 “pridelali” po svetu, bi lahko napolnili 1,55 milijona 40-tonskih tovornjakov, izsledke ta teden objavljenega poročila Global E-Waste Monitor povzema nemška tiskovna agencija dpa. Če bi jih postavili enega za drugim, bi bila dolžina kolone tovornjakov enaka dolžini ekvatorja, torej nekaj več kot 40.000 kilometrov.
Razvoj tehnologije za recikliranje posameznih sestavnih delov in surovin iz tovrstnih odpadnih naprav medtem močno zaostaja za hitrostjo kopičenja zavrženih mobilnih telefonov, prenosnikov, televizorjev, hladilnikov in drugih naprav, opozarjajo avtorji poročila.
Manj kot četrtina elektronskih naprav je bila tako primerno zbrana in predelana, natančneje 22,3 odstotka, količina primerno zbranih in recikliranih naprav pa bi se po ocenah iz poročila do leta 2030 lahko zmanjšala na 20 odstotkov. Še posebej nizka je stopnja recikliranja pri manjših napravah, medtem ko je pri večjih nekoliko višja.
Rast proizvodnje elektronike petkrat hitrejša od recikliranja elektronskih odpadkov
Po besedah Rüdigerja Kühra, enega od avtorjev poročila, se spopadamo z ogromnim neravnotežjem, predvsem zaradi dejstva, da v večjem delu sveta za zbiranje in reciklažo ni niti primerne zakonodaje niti infrastrukture. Rast proizvodnje elektronike je tako petkrat hitrejša od rasti zabeleženega recikliranja odpadlih elektronskih odpadkov.
Najvišje stopnje recikliranja so v razvitem svetu, kjer sicer nastane tudi največ elektronskih odpadkov na prebivalca. V Evropi je ta številka pri 17,6 kilograma, v Oceaniji pri 16,1 kilograma in v Severni Ameriki pri 14,1 kilograma. Ob tem je v Evropi na primer recikliranih okoli 43 odstotkov vseh elektronskih odpadkov. Po drugi strani pa v Afriki recimo nastane vsega 2,5 kilograma elektronskih odpadkov na osebo, recikliranja pa praktično ni.
Avtorji poročila opozarjajo, da gre zaradi nizke globalne stopnje recikliranja v nič milijarde dolarjev surovin in materialov, ki bi jih lahko vnovič uporabili. Tako pa z njimi ogrožamo okolje. Elektronski odpadki lahko namreč vsebujejo zdravju močno škodljive snovi, kot je živo srebro. V dokumentu je podčrtano, da bi bili blagodejni učinki povečanja stopnje recikliranja z 20 na 60 odstotkov do leta 2030 jasno vidni v zmanjšanju tveganj za človeško zdravje.
Eden od glavnih vzrokov, zakaj tako veliko elektronskih naprav tako kmalu konča kot odpadek, tiči v načinu njihove izdelave, ki močno otežuje popravila. Veliko jih je namreč zlepljenih skupaj, ne privitih, zato odpiranje tovrstnih naprav lahko povzroči škodo, pogosto tudi nepopravljivo.
STAkrog
Arhiv DOSTOP.si
