Poletni čas se začne drugo nedeljo v marcu in konča prvo nedeljo v novembru. To pomeni, da bomo ‘skočili naprej’, zaradi česar bomo mnogi med nami izgubili eno uro spanca. Nato pa bomo jeseni spet pridobili ‘dodatno’ uro. Čeprav obstaja gibanje za ukinitev poletnega časa, to tradicijo dvakrat letno trenutno upošteva več kot 70 držav po vsem svetu. Kaj točno pa pomeni poletni čas in kakšen je smisel vsega?
Kaj je poletni čas?
Gre za prakso, pri kateri drugo nedeljo v marcu premaknemo uro za eno uro naprej in prvo nedeljo v novembru, ob 2. uri zjutraj, postavimo za eno uro nazaj. Cilj poletnega časa je boljši izkoristek različnih dnevnih ur, ki jih povzroča nagibanje Zemlje na različnih točkah med svojo orbito.
Ker se Zemlja nagiba v različnih obdobjih leta, nam to daje letne čase na severni polobli (in jih na južni polobli obrne). Prispeva tudi h krajšanju in daljšanju dnevne svetlobe. S premikom urnih kazalcev za eno uro naprej malo pred spomladanskim enakonočjem, ko je dan bogat s s soncem, želimo doseči, da se večina dneva preživi pod polno svetlobo, dokler se jeseni čas ne spremeni.
Kdaj se letos začne poletni čas?
Poletni čas se vselej začne in konča ob 2. uri zjutraj. Letošnji se začne bo začel v noči iz 30. na 31. marca.
Kako pa bo jeseni?
27. oktobra bomo ob 3.00, uro premaknili eno uro nazaj na 2.00, kar pomeni, da se bomo prestavili v zimski čas in znova spali eno uro več.
Zakaj imamo poletni čas?
Obstaja več zgodb in teorij o izvoru koncepta DST. Morda si že slišal, da je ideja nastala v mislih Benjamina Franklina, vendar to ni povsem res. Napisal je satirično pismo za časopis The Journal of Paris, v katerem je predlagal, da bi mesto prihranilo 64 milijonov funtov voska za sveče, če bi le njegovi meščani vstali s soncem. Vendar je v pismo vključil tudi priporočilo, da bi vsako jutro, ko bi meščani morali vstati, pokali s topovi. Kot nekakšna budilka. Priporočilo se ni prijelo.
Katere države ga upoštevajo?
Poletnega časa se drži le približno tretjina držav po svetu – večina v Evropi, pri čemer je Egipt edina afriška država, ki ga upošteva.
Edine evropske države, ki trenutno ne upoštevajo te prakse so Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Belorusija, Islandija, Rusija in Turčija.
DOSTOP.si / 
