NoviceZdravje

Raziskava UNICEF-a potrjuje porast stisk med otroki in mladimi v Sloveniji

Pomanjkanje kakovostnih medosebnih odnosov je še bolj razkrilo in poglobilo stiske otrok in mladih v Sloveniji. Mnogi med njimi se sodeč po raziskavi UNICEF-a Slovenija o svojih težavah ne pogovarjajo z odraslimi, temveč jih skušajo reševati sami. Porast stisk med otroki potrjujejo tudi UNICEF-ove varne točke.

Pandemija je močno zaznamovala duševno zdravje otrok in mladostnikov

UNICEF Slovenija že dalj časa glasno opozarja, da so imeli zaprtje šol in drugi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb na otroke v Sloveniji v veliki meri negativen vpliv.  V juniju 2021 so izvedli raziskavo o duševnem zdravju otrok in mladih v Sloveniji, ki je postregla z zaskrbljujočimi podatki. Samooceno duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih, starih med 10 in 18 let, iz vseh koncev Slovenije.
Raziskava je med drugim pokazala:
  • Večina se jih pogosto ali ves čas počuti napeto, pod stresom ali pritiskom.
  • 70 % jih je v preteklem letu nepojasnjeno občutilo bolečino v trebuhu, bolečino v prsih, slabo počutje, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup (nekateri so občutili tudi več simptomov hkrati, ki so trajali dlje časa).
  • Skoraj 50 % jih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe.
  • 21 % jih svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo.
  • 60 % jih je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti kot prej.
  • Večina rešuje svoje stiske sama in brez pomoči drugih.

Izolacija, strahovi, negotovost, še bolj skrhani odnosi

»Stiske otrok in mladih po večini ostajajo prezrte in neslišane. Pandemija je povzročila marsikatero novo stisko, pretekle pa je dodatno poglobila. Obseg mnogih danes še ni v celoti viden, jih bomo pa zagotovo še dolgo občutili tako družba kot celota, kot najranljivejši posamezniki,« je opozorila Polona Greif, zakonska in družinska terapevtka.

Pandemija covida-19 po njenih opažanjih ni glavni krivec za stiske, temveč je tega potrebno iskati v odnosih, ki so obstajali že prej. »V zadnjih dveh letih se je še bolj pokazalo, kako lahko pretresi v zunanjem svetu vplivajo na naše notranje počutje. Z izolacijo ter s soočanjem s strahovi in z žalostjo pa se duševne stiske mnogih še poglobijo. Pandemija je z vzdušjem nevarnosti, ogroženosti, neobvladljivosti pustila številne težke občutke, med njimi veliko negotovosti, strahu in nemoči. S tem pa je ustvarila idealne pogoje, da so tisti odnosi, ki so že tako bili skrhani, postali še bolj nefunkcionalni. Največje žrtve teh odnosov pa so otroci.«

unicef-a, unicef-ovo, varna točka, Unicef-ova varna točka, raziskava, pandemija, otroci, mladostniki, vpliv pandemije na otroke
Na otroke in mlade v Sloveniji je pandemija v veliki meri vplivala negativno. Povečala so se tveganja za zlorabe in nasilje, stopnjo tveganja revščine, pojavljajo se težave v fizičnem počutju in debelosti nezadostno ali neprimerno prehranjevanje, opazili pa so tudi visok porast duševnih stisk.

»Otroci in mladi potrebujejo podporo odraslih oseb, druženje s prijatelji ter varnost družine in šole,« je povedala Alja Skele, vodja zagovorništva pri UNICEF-u Slovenija»Sodeč po raziskavi med otroki in mladimi v Sloveniji namreč večina rešuje svoje stiske sama oziroma se o njih ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo. Na odraslih pa je odgovornost, da pomagamo razbijati stereotipe o duševnem zdravju. Da vodimo z zgledom, ko smo empatični drug do drugega, ter znamo in zmoremo otrokom in mladim v stiski pomagati, jim svetovati in jih napotiti.«

Po pomoč se lahko zatečeš v UNICEF-ovo varno točko

Most med otroki in odraslimi oz. pristojnimi institucijami znotraj posameznega lokalnega okolja omogočajo UNICEF-ove varne točke. Te so v devetnajstih letih zaživele že v 120 krajih po vsej Sloveniji. V 1050 točkah (med njimi se najdejo tudi cvetličarne, knjigarne, avtobusi, policijske postaje, frizerski saloni, knjižnice) več kot 2050 usposobljenih odraslih otrokom prostovoljno nudi trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski.

Otroci se najpogosteje zatečejo v točke, če so žrtve nasilja med vrstniki. Pa tudi, če imajo težave v družinskem okolju, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, obliž na rano, ne morejo priti domov, želijo napolniti telefon, so pozabili ključe in želijo priti v stik s starši. Ali pa potrebujejo zgolj pozornost, kakšen nasvet in razbremenilni pogovor. V šolskem letu 2020/2021 je bilo v UNICEF-ovih varnih točkah kar 8 obiskov otrok, ki so se soočali z resnejšimi težavami v duševnem zdravju. Sledili so obiski zaradi medvrstniškega nasilja, konfliktov in težav v družini.

Mlad.si
Unsplash

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button