Ena, dva, tri – diploma!

Vsi smo se že kdaj znašli v situaciji v kateri nam je bilo nelagodno, morda smo kdaj tudi že izkusili tesnobo, ker situacije preprosto nismo mogli obvladovati. Nekateri so se s takšno situacijo srečali celo med pisanjem diplomske naloge. Takšnim situacijam, se verjeli ali ne, lahko izognemo v kolikor začnemo vnaprej pravilno načrtovati.

Ob spogledovanju s pisanjem diplomske naloge naletimo na več ovir; med prvimi je izbira teme diplomske naloge in ustreznega mentorja. Izbira teme se razlikuje od smeri študija. Nekateri študentje bodo svojo temo lahko izbrali iz seznama literature, spet drugi bodo morali svojo temo določiti sami. Izbira teme je velikokrat pogojena tudi s kasnejšimi stadiji pisanja diplomske naloge, kot so izbira virov in literature. V kolikor bo za našo izbrano temo na voljo dovolj virov in literature (pa naj bodo le-ti spletni ali knjižni), bo samo pisanje veliko lažje, predvsem pa ima velik vpliv na samo raziskovanje in pisanje, študentova zainteresiranost in bližina same teme.

Iskanje virov in literature na katerih temelji naša diplomska naloga je eden izmed prvih izzivov, s katerim se bomo spopadli. Način iskanja virov je odvisen od teme diplomske naloge. V kolikor boš temo svoje diplomske naloge temeljil na temi za katero veš, da boš vso osnovno literaturo našel v knjižnici (na primer: Slovenska književnost v 19. stoletju), ti svetujemo, da se za nekaj časa odpoveš ekranom digitalnih naprav in se odpraviš v knjižnico ter brskaš po knjigah. Če pa tema tvoje diplomske naloge opisuje hitro se spreminjajoč sodoben svet (na primer: Umetna inteligenca v naslednjih 10 letih) pa bo iskanje virov in literature potekalo predvsem po znanstvenih bazah na internetu.

Ob zbranih vseh potrebnih virih, bo najlažje če si ustvarimo seznam virov in literature, v katerega tudi vpišemo število strani literature, ki ga moremo predelati preden pričnemo s samim pisanjem diplomske naloge. Na podlagi tega seznama bomo lažje določili koliko časa bomo potrebovali, da vso literaturo predelamo. Naj te spomnimo, da hiter bralec na uro povprečno predela 40 strani literature, medtem ko natančen bralec prebere 20 strani. Nikar pa si ne pozabi tekom predelovanja literature izpisati in markirati strani, odstavkov in drugih misli, za katere že sedaj veš, da jih tekom pisanja diplomske naloge nikakor ne smeš pozabiti vključiti v samo nalogo.

Če smo temeljito predelali vse vire in literaturo, ki smo si jo izpisali bo proces pisanja diplomske naloge takoj postal lažji. Tekom naše raziskave smo si v glavi že zamislili določeno sliko kako bomo našo diplomsko nalogo strukturirali. Diplomsko nalogo po navadi pišemo v naslednjem zaporedju: uvod, teoretični del, empirični del in sklep. Tako kot imamo več tipov učenja imamo tudi več tipov pisanja. Nekateri se bodo diplomske naloge lotili tako, da bodo najprej napisali celotno diplomsko nalogo kot osnutek spet drugi bodo začeli pisati poglobljeno že prvi odstavek. Vsi pa moramo paziti, da pišemo zbrano, da me posameznimi odstavki ne bo prevelikih miselnih preskokov, saj bo v nasprotnem primeru bralec naše diplomske naloge zmeden, naša naloga pa morda ne bo odražala tega, kar smo z njo želeli doseči.

Nazadnje se lotimo pisanja zaključka in povzetka diplomske naloge, ki nam na tej točki ne bi več smela delati preglavic. Seveda pa te moramo opozoriti, da moraš tekom pisanja diplomske naloge dosledno upoštevati navodila, ki so zapisana v pravilnikih za oblikovanje pisnih del, ki jih izda vsaka fakulteta, ter slediti navodilom mentorja, ki nam, čeprav se nam včasih ne zdi, želi zgolj dobro in nas želi usmeriti v pravo smer.

V kolikor se tudi sam trenutno soočaš s pisanjem diplomske naloge in bi rad izvedel še več o teoriji pisanja diplomske naloge, te vabimo, da se nam pridružiš 1. aprila, ob 18.00 na Pedagoški fakulteti, kjer bo potekalo predavanje Ena, dva, tri – Diploma! Na predavanju te bomo popeljali skozi vse korake pisanja diplomske naloge, predavateljica bo opozorila na najpogostejše napake, odgovorila pa bo tudi na tvoja morebitna vprašanja.

Urška GRUBAČ KAUČIČ
 splet (vir)