Študij v ZDA in v Sloveniji: ali cenimo brezplačno izobraževanje?
Ob pogovoru z Američanom, ki želi študirati, ampak je zanj to prevelika finančna naložba, se splača minuto premisleka vložiti v to, če dovolj cenimo in izkoriščamo brezplačno izobraževanje, ki ga imamo v Sloveniji.
Po prvotnem pogovoru s Codyjem o primerjavi življenja v ZDA in Sloveniji, sva se bolj podrobno posvetila študiju. Kot verjetno veš, je študij v ZDA namreč plačljiv. Tisti prebivalci ZDA, ki točno vedo, kaj želijo početi in za to potrebujejo dodatno izobrazbo, morajo običajno zabresti v dolgove, da to izobrazbo pridobijo.
Raziskave so pokazale, da prebivalci ZDA za štiriletni študij na javnih fakultetah plačajo okoli 25 tisoč dolarjev, kar je nekoliko manj kot 23 tisoč evrov. Za izobrazbo na zasebnih fakultetah se številke podvojijo. Kar 70 odstotkov študentov ima, ko diplomira, dolgove. Te povprečno odplačajo v 21 letih. In če k temu prištejemo še obrestno mero, za štiriletni študij plačajo okoli 36 tisoč evrov.
Seveda to pomeni, da morajo biti prebivalci ZDA prepričani o smeri študija, saj jih bo vsaka (predvsem napačna) odločitev drago stala. Tega si Slovenci, ki ob napačno izbranem študiju običajno izgubimo le čas, skorajda ne moremo predstavljati. Tisti prebivalci ZDA, ki bi preprosto radi študirali, kar jih zanima, pa pogosto obupajo in se raje zaposlijo. Navsezadnje gre za prevelike vsote denarja. Tudi Cody bi, če bi imel možnost brezplačnega študija, sedaj pridno študiral, namesto tega pa je zaposlen v gradbeništvu.
Običajno študiraš nekaj let, preden prideš do predmetov, ki te zanimajo
Cody je leto in pol obiskoval Colorado Mesa University. Drag študij sicer ni edini razlog, zakaj se je raje odločil za zaposlitev. Študiral je leto in pol, v tem času pa se sploh še ni dotaknil predmetov, ki ga zanimajo. Namesto tega je moral ponovno opravljati osnovne predmete, ki jih je opravil že v srednji šoli. Pove, da so študentom nezanimivi predmeti lahko velik faktor, zakaj se ne želijo zadolžiti.
Zaradi velikosti fakultet v ZDA imajo študenti velik nabor predmetov, med katerimi lahko izbirajo. Seveda pa obstaja določen seznam, s katerega jih lahko izberejo, da opravijo obvezne predmete. Kljub temu je izbira dovolj velika, da si lahko pred semestrom študenti sami sestavijo urnik, ki ga želijo imeti. “Predmete sem si vedno izbral tako, da sem imel med njimi krajši premor, običajno sem si poskušal vzeti tudi dovolj časa za kosilo.” Tako si lahko urnik prilagodijo svojih obveznostim.
Cody opiše tudi svoj povprečen študijski dan, ki je vseboval nekje od 4 do 5 ur predavanj. Njihovi semestri so zelo podobni našim, vendar se vsak semester razdeli še na dva dela na t.i. quarters. Nekateri predmeti trajajo cel semester, drugi pa samo pol. Podobno kot imamo mi Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (ŠOUM), imajo tudi oni svoje organizacije s študentskimi dogodki in zabavami. Cody je v prejšnjem intervjuju omenil, da je parkiranje pri njih skoraj vedno brezplačno, zato je zanimivo, da ob naštevanju stroškov, povezanih s študijem, doda tudi plačljivo parkiranje na njihovi fakulteti.
Za ustne izpite ni slišal, dokler ni prišel v Slovenijo
Ker se velik del Hollywoodskih filmov in TV serij dogaja v srednješolskih klopeh, ti je ocenjevalni sistem v ZDA verjetno že znan. Tudi na fakultetah imajo ocene od A do F, ki imajo pogosto pripisan plus ali minus. Hkrati je še zanimivo, da Cody ne v srednji šoli in ne ob študiju ni izkusil ustnega izpita. Pove, da v ZDA to pač ni običajno.
Kaj se zgodi, če padeš izpit?
Ob spoznavanju, kako delujejo ameriške fakultete, je verjetno največji šok, da lahko vsak izpit opravljaš samo enkrat. Ni prvih, drugih, tretjih in nato še nadaljnjih rokov, ki so plačljivi (kot tukaj). Cody sicer pojasni, da to ne pomeni nujno, da predmeta ne opraviš. Oceno predmeta prejmeš na koncu semestra, sestavlja pa jo več faktorjev, med drugim prisotnost in izpit. Če si bil na izpitu blizu opravljene ocene, obstaja velika verjetnost, da boš predmet vseeno opravil.
Mojca KUPČIČ
Nejc VEHOVEC, Colorado Mesa University (Instagram)
Nejc VEHOVEC
