TehnologijaZnanost

FERI z ozaveščevalno vlogo pri CROSSRISK

Slovensko-avstrijsko sodelovanje za boljše napovedi in opozorila na področju padavin

Inštitut za medijske komunikacije na FERI UM je v februarju organiziral drugo projektno srečanje projekta CROSSRISK, na katerem so bile sprejete nekatere ključne odločitve za izboljšanje opozoril na področju padavin v Sloveniji in Avstriji.

Projekt CROSSRISK poteka v okviru programa EU Interreg SI-AT z namenom zmanjšanja nevarnosti zaradi padavin na mejnem območju Slovenije in Avstrije. Med drugimi cilji projekta so tudi enotni, večjezični opozorilni produkti. Slovenija in južni predeli Avstrije se srečujejo s podobnimi težavami v povezavi z obilnimi padavinami, ki povzročajo ponavljajočo škodo in ogrožajo prebivalstvo. Uničujoče poplave so že skoraj stalnica, zaradi obilne snežne odeje pa nastaja škoda tako v kmetijstvu (primer pomladi 2016) kot na infrastrukturi (katastrofalni plazovi februarja 2009), redno pa so ogroženi tudi vsi, ki pozimi zahajajo v gore.

Zaradi spopadanja s podobnimi izzivi Slovenija in Avstrija stopnjujeta sodelovanje skozi projekt CROSSRISK, ki se je začel junija 2018, in ga financira EU program Interreg Slovenija-Avstrija. Triletni projekt, ki se zaključi maja 2021 vodi Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (ZAMG) v sodelovanju z deželnimi partnerji v avstrijski Štajerski in Koroški, FH Joanneum, Agencijo RS za okolje (ARSO), Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU ter Inštitutom za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM).

»Cilj projekta CROSSRISK je združevanje ekspertiz najpomembnejših organizacij v Sloveniji in Avstriji in na ta način z manjšimi stroški izboljšati kakovost napovedi in opozoril za mejno območje,« je povedal Andreas Gobiet iz ZAMG. »Predvsem se ukvarjamo z napovedovanjem in opozorili glede nevarnosti v povezavi z dežjem, poplavami in snežnimi padavinami, njihovimi čezmejnimi vplivi, ter boljšim razumevanjem, dostopnostjo in razpoložljivostjo.«

S projektom CROSSRISK bodo mejna območja pridobila skupni, večjezični lavinski bilten, ki bo zajel kar najširšo ciljno skupino uporabnikov na čelu z regionalnimi in nacionalnimi institucijami, podjetji, nevladnimi organizacijami in splošno populacijo. Zaščita ljudi in zmanjševanje škode sta seveda ključnega pomena, ne smemo pa pozabiti na podporo turizmu. Nadalje pa bodo razviti in vpeljani tudi različni kanali širjenja vsebin in novi izobraževalni koncepti.

 Smučanje po strmini by Jernej Burkeljca

Inštitut za medijske komunikacije FERI skrbi za delovni sklop ozaveščanja o nevarnosti snežnih plazov in drugih posledic padavin. Njihova naloga so tisti rezultati projekta, ki bodo vidni javnosti in sodelovanje pri izobraževalnih vsebinah. »V ozadju je seveda kompleksna mreža pridobivanja vhodnih podatkov, njihove obdelave in preračunavanja z različnimi meteorološkimi modeli, kjer za izboljšave skrbijo drugi projektni partnerji. Ti modeli znajo marsikaj. Vprašanje pa je, kako rezultate prikazati najbolj optimalno po različnih kanalih, za različne namene in ciljne skupine,« pravi asist. Jernej Burkeljca. Drugi sklop je izobraževalni, saj deležniki na področju plazov že dolgo časa ugotavljajo zelo nizko stopnjo zavedanja in prepoznavanja nevarnosti, ki jo predstavljajo snežni plazovi. »V okviru projekta želimo narediti vsaj mali korak naprej v tej smeri in se približati naprednejšim državam oziroma regijam,« dodaja Burkeljca.

Pri projektu CROSSRISK študenti zaenkrat še niso zraven, so jim pa pred kratkim dali na voljo možnost sodelovanja v okviru diplomskih ali magistrskih nalog, kjer bi lahko razvili kakšne nove ali izboljšane koncepte in prototipe na področju vizualnega jezika vremenskih opozoril. »Nekaj zanimanja je, za kakšne napovedi je pa še prezgodaj. Razmišljamo tudi o drugih možnostih, vendar je zaradi specifičnosti tematike, in navsezadnje objektivne nevarnosti gorskega okolja v zimskem času, malo težje študente vplesti v kakšno zanimivo terensko delo. Če se najde kak zelo zagnan in primerno pripravljen pa morda vseeno pride tudi do česa takega,« zaključuje asistent Burkeljca.

 

DOSTOP.si, Pia PREBEVŠEK
Interreg, Jernej BURKELJCA

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close