Ima branje knjig in gledanje televizije drugačen vpliv na naše možgane?
Branje nam pomaga, da povečamo besedni zaklad, znanje in nas spodbuja k razmišljanju. Gledanje televizije pa uničuje možganske celice in nas poneumlja. Je med branjem in gledanjem serij res takšna razlika?
Obstaja prepričanje, da je branje knjig dobro, gledanje televizije pa slabo. Ampak zakaj imamo takšno predstavo? Je med tema aktivnostma res takšna razlika? Navsezadnje niso vse knjige enake. Med branjem Hamleta in Petdeset odtenkov sive je velika razlika. Nekatere knjige so napisane dobro, druge pač ne. Ampak enako lahko trdimo za televizijske serije. Je torej porazdelitev knjige – dobre in televizija – slaba res tako preprosta?
Kaj o dilemi knjige/televizija pravi znanost?
Na univerzi v Tohoku na Japonskem so leta 2013 izvedli študijo, v kateri so preučili učinke televizije na možgane 276 otrok. Več časa kot so otroci preživeli pred televizijo, bolj debeli so postajali deli možganov, ki so povezani z ravnmi agresije. Prav tako se je odebelil sprednji del lobanje, ki znižuje sposobnost verbalnega izražanja. Več kot so otroci gledali televizijo, slabši so bili rezultati ustnih testov. Spol, starost in ekonomsko ozadje pri tem niso imeli vpliva.
Istega leta so na Univerzi Emony izvedli raziskavo o vplivu branja romanov na možgane. Študentje, ki so sodelovali, so prebrali knjigo Pompeji, ki jo je napisal Robert Harris. Gre za triler, ki temelji na izbruhu vulkana Vezuv v Italiji. To knjigo so izbrali zaradi močne pripovedi in dramatične zasnove, ki temelji na resničnih dogodkih. Po branju romana se je bralcem povečala povezljivost v delih možganov, ki so povezani z jezikovnim izražanjem. Raziskave so ugotovile, da branje drži naše možgane budne in da je pri starejših bralcih 2,5-krat manj verjetno, da se pojavi alzheimerjeva bolezen.
Šest minut branja na dan lahko zmanjša nivo stresa za 68 %. Pri tem branje prehiti druge sproščujoče aktivnosti, kot so poslušanje glasbe (61 %), pitje kave ali čaja (54 %) in sprehod (42 %).
Zakaj imata knjige in televizija nasproten učinek?
Ugotovili so, da je posledica gledanja televizije manj komunikacije med materjo in otrokom. Prav tako je ta bolj površna in ni povezana s tem, kar so povedali eni ali drugi. Pri gledanju televizije torej manj poslušamo drug drugega.
Po drugi strani se količina komunikacije poveča med branjem. Matere otrokom postavljajo več vprašanj, ki so povezana s prebranim, bolj se odzivajo na otrokova vprašanja in pogosteje pojasnjujejo izraze, ki se pojavijo v knjigi.
Ni vse odvisno torej od kakovosti knjige ali oddaje. Zdi se, da je razlika že v sami naravi prostočasne dejavnosti. Televizija je zasnovana tako, da je pasivna. Gledalec lahko samo sedi in opazuje. Za to ne potrebuje napora. Oddaje nimajo tega luksuza, da bi vsako situacijo ali sceno opisali zelo podrobno, saj so časovno omejene. Komunikacija tukaj poteka na vizualnem nivoju. Slike se spreminjajo zelo hitro, saj je cilj TV programa, da zadrži gledalce, da ti ne preklopijo drugam.
Knjige so bolj aktivna oblika učenja in zabave. Bralec mora biti osredotočen in razmišljati o prebranem. Ko beremo smo prisiljeni uporabljati domišljijo, da zapolnimo vrzeli.
DOSTOP.si / 
splet (
