Kultura

Grafiti v Mariboru imajo svoje zgodbe

S soncem in pozitivno energijo obsijan ogled mariborskih fasad. Sončno sobotno popoldne je bilo popolno za sprehod po glavnih, bolj obiskanih in manjših, skritih ulicah našega mesta. Po njih nas je popeljala kulturna producentka Tanja Cvitko, ki Maribor živi in diha.

Tanja Cvitko se ukvarja z organizacijo koncertov in dogodkov, predvsem projektov z alternativno noto. Je ena izmed posameznikov, ki s svojim delom in predanostjo aktivno soustvarja zgodbo kulture mesta Maribor.

V soboto, 11. maja, nas je z nasmejanim obrazom pričakala na Glavnem trgu. Vodeni ogled mariborskih grafitov smo začeli pri mestni hiši, kjer se prepletajo niti sodobnih dni in časov, ki bi bili brez kulturnih spomenikov že davno pozabljeni. Ogled je potekal v angleškem jeziku in pritegnil predvsem študente, ki so v Mariboru v sklopu izmenjave Erasmus.

Z napovedjo dogajanja naslednjih dveh ur “I walk fast and I talk a lot” smo se podali na odkrivanje grafitov po mestu. Sprehajali smo se po Gosposki ulici, Tkalskem prehodu, podrobneje raziskali bližino Čeligijevega stolpa in SERŠ-a ter območje najstarejšega dela mesta, Lenta. Zaključili smo z ogledom Ulične galerije na Židovskem trgu.

Od ljubezni po političnih tem

Med grafiti, ki smo jih videli, najdemo različne simbole, napise in slike. Od ljubezenskih izpovedi, do izražanja politične pripadnosti, širjenja nestrpnosti, opozarjanja na krivice in predvsem kritik na račun dogajanja v mestu.

Večina ogledanih grafitov je bila na območjih, ki jih zaznamuje nekakšna posebnost – drugačen “vajb”, drugačen vonj. Na prvi pogled so skriti očem in nosijo breme negativne konotacije. V Mariboru pa najdemo tudi grafite, ki so brez vsakega dvoma umetniško delo in tudi pri najbolj skeptičnih opazovalcih sprejeti z odobravanjem. Izmed bolj umetelnih bi lahko izpostavili grafite, ki krasijo stadion Ljudski vrt ter SERŠ – dela Mariborčana Teosona, poslikave podhoda pod mestno tržnico in pročelje vrtca na Gregorčičevi, ki so ga leta 2012 polepšali študenti Pedagoške fakultete in do današnjega dne ostaja nedotaknjen s strani vandalov.

grafiti, Maribor, utrip mesta, | Neodvisna kulturna producentka Tanja Cvitko je seznamu projektov dodala še brezplačna vodenja po grafitih Maribora.
grafiti, Maribor, utrip mesta, | Nekateri grafiti so samo trenutek v času, nekateri zobu časa kljubujejo. Ta na Lentu vztraja že več kot 15 let. 
grafiti, Maribor, utrip mesta, | Cvitkova pravi, da poleg prostovoljnih prispevkov v zahvalo sprejema tudi kavo in pivo.

    Dojemanje grafitov je nekako pogojeno s perspektivo posameznika – kje natanko poteka meja med umetnostjo in vandalizmom? Oprava tipičnega grafitarja ostaja “hoodie” s kapuco in maska za obraz. Tisti, ki grafite ustvarjajo mimo zakona, so na delu običajno ponoči, ko mesto okoli njih že spi.

    Naš sprehod je bil poleg razlage vodnice popestren še s komentarji obiskovalcev, ki so simbole iz mariborskih fasad primerjali s simboli, ki se pojavljajo v državah, od koder prihajajo. Zanimivo je bilo poslušati prevode izrazito štajerskega narečja v knjižno slovenščino in nato v angleški jezik. Kako “kaj te bomo” razložiti tujcu in ohraniti njegovo avtentičnost in štajerski duh? Gotof je, zokn, pokjen sem, burek, volim vas fse – vodnica se je z razlagami narečja pa tudi balkanizmov dobro izkazala.

    Skriti utrip mesta

    Ob vprašanju, zakaj je za temo vodenja izbrala prav grafite, je Tanja Cvitko povedala: “Grafiti prikazujejo skriti utrip mesta, kako mesto diha pod površjem – skozi vandale in umetnike, ki fasade uporabljajo za slikarska platna. Dojemanje splošnega utripa mesta je mogoče skozi opazovanje širše slike, saj grafiti prikazujejo stopnjo zadovoljstva z življenjem v mestu. Predvsem v kolikšni meri je zadovoljen mlajši del prebivalstva. Grafit lahko označimo tudi kot urbani pečat na steni.”

    V bližnji prihodnosti kulturnica načrtuje tudi vodenja po grafitih mariborske alternativne Meke, Pekarne.

     

     Sara VOCOVNIK
     Sara VOCOVNIK

    Sara Vocovnik

    Novinarka

    Sorodni članki

    Back to top button