Ne glede na to, kaj najraje poslušaš, naj bo to hip-hop, country, rock ali jazz, lahko glasba pogosto vpliva na tvoje razpoloženje in občutke. To pa naj bi še posebej veljalo za žalostno glasbo. Mnoge značilnosti pesmi lahko pri poslušalcih sprožijo negativna čustva, je za Health povedala Tara Venkatesan, doktorica znanosti, kognitivna znanstvenica na University of Oxford.
Nova študija, objavljena v reviji Journal of Aesthetic Education, nakazuje, da lahko poslušanje žalostne glasbe sicer res povzroči občutek žalosti, vendar lahko hkrati tudi pozitivno vpliva na razpoloženje. Ljudem pa naj bi ta omogočila tudi občutek povezanosti. “Naša glavna ugotovitev je, da vrednost žalostne glasbe leži v njeni sposobnosti ustvarjanja občutka povezanosti, ne glede na to, ali pri poslušalcu dejansko vzbudi žalost,” je pojasnila Venkatesan. “Prav ta občutek povezanosti je tisto, zaradi česar je poslušanje žalostne glasbe lahko tako prijetno!,” še dodaja.
Zakaj žalostna glasba?
Dobro vprašanje! Raziskovalci so domnevali, da ljudje cenijo žalostno glasbo iz podobnih razlogov, kot cenijo žalostne pogovore. Gre se za občutek pristne povezanosti in sprejetosti. Na primer: ko ti nekdo pripoveduje o svojem groznem razhodu, se lahko tudi sam počutiš žalostno, ker vidiš, kako iskreno prizadet in osamljen je ta človek. Med pogovorom lahko opaziš, da ima takšna izmenjava misli poseben pomen, hkrati pa z osebo vzpostaviš globlji občutek povezanosti.
Kako je potekala raziskava?
Raziskovalna skupina je sposobnost žalostne glasbe, da ustvari občutek povezanosti, prikazala v dveh delih. V prvem delu so raziskovalci želeli pokazati, da je čustveno izražanje ena ključnih vrednosti glasbe. Skoraj 400 udeležencem so dali opis štirih različnih pesmi:
- pesem, ki “izraža globoka in kompleksna čustva”, vendar je “tehnično pomanjkljiva;”
- pesem, ki je “tehnično brezhibna”, vendar “ne izraža globokih ali kompleksnih čustev;”
- pesem, ki je “zelo čustvena” in “tehnično brezhibna;”
- pesem, ki je nečustvena in hkrati “tehnično pomanjkljiva.”
Udeležence so prosili, naj pesmi razvrstijo glede na to, katere najbolj predstavljajo bistvo. Ugotovili so, da so udeleženci pri ocenjevanju pesmi čustveno izražanje cenili bolj kot tehnično dovršenost. Zelo čustvene pesmi, tudi če so bile tehnično nekoliko slabše, so bile izbrane veliko pogosteje.
V drugem delu poskusa so avtorji novim udeležencem naročili, naj ocenijo, kako povezane se počutijo, ko poslušajo glasbo ali sodelujejo v pogovorih. Ugotovili so, da so čustva, ki pri pogovoru ustvarjajo občutek povezanosti, enaka tistim čustvom, ki so jih udeleženci označili kot primer “pravega bistva glasbe”.
Vedno žalost!
To, da žalostna glasba pri človeku dejansko vzbudi žalost, je odvisno od posameznika in njegovih osebnih izkušenj, je za Health povedala Shannon Bennett, doktorica znanosti in klinična direktorica centra za duševno zdravje mladih pri NewYork-Presbyterian. Na primer, človek lahko ob poslušanju določene pesmi postane žalosten, ker je ta pesem povezana z določenim spominom. Ker so naša čustva in spomini tesno povezani, lahko poslušanje pesmi, ki obudi določen spomin, v nas sproži občutek žalosti. Kljub temu poudarja tudi, da sta glasba in naš odziv nanjo edinstvena in zelo osebna izkušnja.
DOSTOP.si / IK
Unsplash
