Kulsko

Kaj o tebi pove tvoja obsedenost s true crime – po mnenju psihiatra

Zgodbe o resničnem kriminalu pritegnejo veliko pozornosti. Preprosto se jim ne moremo upreti. Ampak zakaj je temu tako? Od kod ta fascinacija s »true crime« žanrom in kaj sploh pove o nas? Kaj pove o naših osebnostih? Smo na skrivaj nastajajoči morilci? Hec na stran – je naša obsedenost zaskrbljujoča?

Kaj je razlog za obsedenost s true crime žanrom? Resničen kriminal je zadnje čase izjemno priljubljen. Od Netflixovih serij, ki temeljijo na resničnih dogodkih, vse do dokumentarcev in dram, ki ljudi držijo na trnih – true crime trenutno blesti. Za to pa seveda obstaja razlog.

Avtorji članka so se pogovarjali z dr. Sharon Packer, psihiatrinjo v zasebni praksi  iz medicinske fakultete Icahn. Ta jim je omogočila svoj vpogled v to, zakaj s(m)o ljudje tako nedvomno zasvojeni z resnično-kriminalnim žanrom. Celo ona priznava, da veliko njenih kolegov, zdravnikov, nenehno govori o mini seriji The Night Of!

Zanimiv žanr je, to je to …

Najprej dr. Packer opozarja na schadenfreude. Če izraza ne poznaš: »Gre za fancy nemško besedo, ki so jo uporabljali Freud in psihoanalitiki, ko so govorili o ljudeh, ki uživajo v težavah in trpljenju drugih ljudi. To seveda ni nujno sadistično, a če se je nekaj slabega moralo zgoditi, se je vsaj zgodilo drugemu. Gre za nek občutek olajšanja, ko ugotoviš, da se ni zgodilo tebi.« Pecker tudi nadaljuje: »Kljub dogodkom obstaja občutek olajšanja, da tega nisi storil ti.«

Resnične zločinske zgodbe so strašljive! Zakaj bi ljudje to gledali iz zanimanja in tvegali nočne more ali tesnobo? Ali, zakaj bi se ljudje kdaj želeli počutiti prestrašene?

Dr. Pecker pojasnjuje, da je delni razlog za zanimanje občutek olajšanja. Je možno, da je gledanje resničnih kriminalnih oddaj podobno grozljivkam? Dr. Packer je pojasnila tudi, da obstajajo razlike med filmom in resničnim kriminalom. »V filmskih žanrih se vse dogaja za zaprtimi vrati, medtem pa je true crime ravno nasprotno. Tukaj lahko vidite, kaj se dogaja in se je tudi dejansko zgodilo.«

»Gre za nek občutek olajšanja, da se to ni zgodilo tebi,« pojasnjuje Dr. Packer.

Kaj nas pritegne?

Mogoče sam zločin ni tisto, kar se ljudem zdi najbolj zanimiv del resničnih zločinskih zgodb. Morda je tisto, kar sledi. So ljudje bolj obsedeni z vsem, kar se potem dogaja v sodni dvorani? Dr. Packer pojasnjuje, da je sodna drama velik del in je ljudem tudi všeč. Prav tako jim je zanimiv tudi postopek dokazovanja umorov ali zločinov. »Obstaja nekaj, kar se imenuje učinek CSI. Torej, ljudje pričakujejo, da bo odvetnik delal tako dobro kot CSI, ker delo drugače ne bo upoštevano kot dobro. Toda sodna drama je drama. Ljudje nosijo kostume. Tam je prizorišče. Tam je drama.«

Seveda pa je tukaj še nekaj, ki zagotovo igra vlogo pri obsedenosti s true crimom. To so socialni mediji. Nenehno prejemamo novice, ki so pogosto tudi slabe, in se jim ne moremo več izogniti. Pogosto se zgodijo stvari, za katere smo mislili, da nikakor ne morejo biti resnične.

Dr. Packer za konec dodaja še: »Ljudem interes poveča zavedanje, da niso oni tisti, ki so izgubili nadzor nad svojimi impulzi. Zato se naslednjič, ko boš gledal/-a Making a Murderer, zavedaj, da te serija ne dela morilca, temveč ti preprosto pove, da to nisi.«

Ljudje uživajo tudi ob gledanju postopka dokazovanja umora.

DOSTOP.si / IK
Unsplash

Sorodni članki

Back to top button