Dnevno uporabljamo le majhen del spleta – kaj pa skrivajo njegove globine?
Trojica slovenskih strokovnjakov je na dogodku KMŠ Tech razpravljala o globokem spletu, mejah legalnega in novostih na področju hekanja, ki so se še nekaj let nazaj zdele nemogoče.
Tretji KMŠ Tech je pod streho Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) združil tri strokovnjake, ki so predavali o globokem spletu, mejah legalnega in novostih na področju hekanja, ki so se še nekaj let nazaj zdele nemogoče.
dr. Marko Hölbl: Globoki splet ni dom le nezakonitim vsebinam, temveč tudi knjižnim klubom
A nismo se spuščali le v ilegalne vode, čeprav te prevladujejo na temnem delu spleta, ki predstavlja nezanemarljiv delež globokega spleta. Kot je povzel dr. Marko Hölbl s FERI, globoki splet ni uporaben le za nakupe nezakonitih dobrin (čeprav so prav te spodbudile njegov razvoj) – na njem najdemo tudi knjižne klube, zbirke kriznih informacij za preživetje in varne e-poštne ponudnike.
Čeprav se na globoki splet dnevno poveže (najlažje skozi brskalnik Tor, iskalnik DuckDuckGo in sezname vselej spreminjajočih se naslovov strani) občutno manj ljudi kot na površinskega, pa ta ostaja prostor svobodnega izražanja za tiste, ki bi ga kdaj potrebovali. Kot je dejal profesor, svoboda govora v naši državi ni posebno ogrožena, a je dobro vedeti, da obstaja varen prostor za žvižgače, preiskovalne novinarje in ostale, ki so pri svojem delu v stiku z občutljivimi informacijami.
Milan Gabor: Prihodnost je v hekanju mikrovalovk
Po natančnem raziskovanju različnih kotičkov deep weba, je predavalnico, ki toliko ljudi ni videla še na nobenem predavanju, zavzel Milan Gabor, etični heker. Iz izkušenj trdi, da hekanje deluje zaradi najšibkejših členov v varnostnih verigah podjetij – varnost največkrat ogrozijo zaposleni, v dobi interneta stvari pa vse večkrat tudi nezaščitene pametne naprave, preko katerih hekerji pridobijo dostop do ostalih naprav v omrežju. Prihodnost hekanja je zato po njegovem v vdoru v mikrovalovke, vojne prihodnosti pa se bodo bile ne le z naboji, temveč tudi z biti.
Denis Tomaševič: Deset od 12 slovenskih bank ni zaščitenih
Če smo z Gaborjem raziskovali iznajdljive načine vdora, pa smo z Denisom Tomaševićem iz podjetja NiceHash govorili o tem, kako jih preprečiti. Njegova rešitev? Content Securiy Policy, preprost in učinkovit sistem preprečevanja številnih napadov na spletna mesta, ki pa ga po njegovih besedah uporablja presenetljivo malo slovenskih organizacij – od 12 slovenskih bank le dve. Morda pa je prav KMŠ Tech navdahnil (bodoče) razvijalce, da ga začnejo uporabljati.
Klara AVSEC
Klara AVSEC
Oceni članek
Hvala!
