OkoljeTehnologijaZnanost

Nuklearna orožja in nevarnosti, ki jih dejansko predstavljajo

Nuklearna vojna je bližje, kot si morda predstavljamo, hkrati pa o posledicah nuklearnega orožja vemo zelo malo. Trenutne razmere v Ukrajini so pokazale, da ljudje nanjo nismo pripravljeni in se ne zavedamo vseh njenih posledic.

Kljub priljubljenosti iger, kot je serija Fallout ali oddaj, kot je The 100, je razumevanje groženj, ki jih predstavlja jedrsko orožje in posledično “jedrska zima”, med prebivalci Združenega kraljestva in ZDA nevarno slabo. Glede na novo raziskavo, ki jo je objavil Centre for the Study of Existential Risks (CSER) Univerze v Cambridgeu, je zavedanje javnosti o dolgoročnih in katastrofalnih posledicah kakršnekoli izmenjave jedrskega orožja najnižje od hladne vojne naprej.

Jedrska zima in njene posledice

“Jedrska zima” je posledica izmenjave napadov z jedrskim orožjem dveh ali več držav. Vsaka bojna glava bi povzročila ognjeni vihar in v ozračje poslala ogromne količine saj in razbitin, ki bi za desetletja zakrile sonce. Temperature bi se znižale po vsem svetu, marsikje celo do temperature pod ničlo. To bi povzročilo množični izpad pridelka in vsesplošno lakoto.

Potem so tu še radioaktivne posledice. Sadeži in ostanki, ki se zaradi eksplozije znajdejo v ozračju, postanejo radioaktivni. Tako bi bili nevarni in večinoma smrtonosni za živali in ljudi po vsem svetu.

Posledice, ki jih za seboj pusti nuklearna vojna, so lahko katastrofalne za ves svet. (vir)

Kaj je pokazala raziskava CSER?

Raziskava CSER je bila preko spleta izvedena 25. januarja 2023. V njej so tri tisoč udeležencev pozvali, naj ocenijo, kaj menijo, da vedo o “jedrski zimi”. Prav tako so morali navesti, ali so zanjo slišali iz sodobnih medijev, akademskih raziskav, ali iz prepričanj iz 80. let prejšnjega stoletja. Rezultati so pokazali, da je večina znanja o jedrski zimi dediščina starejših prepričanj iz časa hladne vojne.

V raziskavi so udeležencem predstavili tudi izmišljena medijska poročila iz bližnje prihodnosti, v katerih je Rusija uporabila jedrsko orožje proti Ukrajini ali obratno, da bi ocenili pripravljenost za povračilne ukrepe na zahodu. Ugotovili so, da bi v primeru ruskega jedrskega napada na Ukrajino manj kot petina vprašanih v ZDA in Združenem kraljestvu odobrila jedrski povračilni ukrep. Pri tem bi ga pogosteje podprli moški kot ženske.

Kljub temu, da imamo danes  na dosegu roke več informacij, je nuklearna vojna nekaj, kar se nam zdi problem prejšnjega tisočletja, čeprav je ta bližje, kot si lahko predstavljamo. (vir)

Nuklearna vojna je bližje, kot si mislimo

Paul Ingram, višji raziskovalec, ki je sodeloval pri raziskavi CSER, je v izjavi pojasnil, kako zaskrbljujoči so ti rezultati. “Ideje o jedrski zimi so večinoma le še trajen kulturni spomin,” je dejal, “kot da gre za zgodovinsko stvar in ne za strašno sodobno tveganje. ”

Vojna, ki poteka v Ukrajini, je grožnjo jedrskega spopada približala novi generaciji in sprožila temeljita vprašanja o načinih odzivanja držav na globalna tveganja. 24. januarja 2023 je bila ura sodnega dne (Doomsday Clock) nastavljena na 90 sekund do polnoči. Ura metaforično in simbolično ponazarja, kako blizu je svet globalni katastrofi, ki jo je povzročil človek. Od ustanovitve leta 1947 se je najbolj približala polnoči.

DOSTOP.si / MB
Unsplash

Sorodni članki

Back to top button