Tehnologija

Na Kemijskem inštitutu predstavili projekt Battery 2030+

Na Kemijskem inštitutu so predstavili novo evropsko raziskovalno pobudo Battery 2030+ za tehnologije baterij prihodnosti, katere partner je tudi inštitut. Z dogodkom so želeli ministrstva seznaniti z možnosti in smernicami razvoja ter za sodelovanje navdušiti raziskovalce različnih raziskovalnih institucij.

Pobuda Battery 2030+ je nova evropska raziskovalna pobuda. Pobuda bo zbrala vodilne znanstvenike iz Evrope kot tudi industrijo, da bi skupaj naredili korak naprej v znanosti in tehnologiji baterij. Pobuda bo osnova za dolgoročen vseevropski razvoj sodobnih akumulatorjev. Priložnost za znanstveno raziskovalno vključitev slovenskih raziskovalnih skupin iz akademskega in industrijskega polja.

Evropa želi narediti korak naprej v znanosti in tehnologiji baterij.

Pobuda Battery 2030+ naj bi Evropi zagotovila konkurenčno prednost na področju baterij pred ostalimi kontinenti, predvsem Azijo in ZDA. Trenutno namreč po njegovih besedah obstaja bojazen, da ob prevladi Azije ne bomo imeli dostopa do najboljših baterij. S tem pa s svojimi izdelki ne bomo konkurenčni.

Raziskovalci imajo znanje, sposobnost in ideje. Če pa bo tudi industrija v njih videla priložnost, bi lahko Evropa čez desetletje ali dve postala globalni voditelj na tem področju. Z inovativnim pristopom, z novimi materiali in novim razumevanjem in funkcionalnostjo so raziskovalci sposobni narediti boljše baterije, kot obstajajo danes, ki jih bodo lahko nadzorovali, lažje upravljali, jim omogočili daljšo življenjsko dobo, nižjo ceno ter manjši ogljični odtis.

Prvi projekti že v polnem zagonu

Prvi, pripravljalni projekt v okviru pobude Battery 2030+, ki jo koordinira švedska univerza v Uppsali, se je začel že marca letos ter bo predstavljal temelj za 10-letno evropsko raziskovalno pobudo Battery 2030+.

V okviru pripravljalnega projekta imajo na voljo eno leto za pripravo načrta nadaljnjih raziskav. Ta bo temeljil na petih stebrih oziroma področjih raziskav in razvoja, na katerih bodo potrebna skupna prizadevanja velike množice raziskovalcev.

Med temi stebri je proizvodnja in razvoj novih, okoljsko sprejemljivih materialov s pomočjo računalnikov in robotike. Pomemben steber je tudi razvoj in vgradnja senzorjev. Senzorji bodo v vsakem trenutku sposobni dajati informacije o različnih parametrih baterije. Prav tako bodo sporočali, ali celica potrebuje zdravljenje, pa denimo vgradnja “zdravil”, ki bi omogočala “samo-zdravljenje” baterije. Vse skupaj pa mora biti po besedah Dominka okoljsko sprejemljivo in trajnostno vzdržno in primerno za reciklažo.

Trenutno so v teku tri tovrstne pobude, in sicer na področju človeških možganov, grafena ter kvantnih tehnologij, v prihodnje pa se jim bo pridružila tudi pobuda Battery 2030+. Evropska komisija ocenjuje, da je v ta področja potrebno v obdobju desetih let vložiti približno milijardo evrov.

 

 STA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close