Mesta po svetu se odločajo za alternative ognjemetu in manj pirotehnike
Vedno več mest po svetu se odreka ali omejuje tradicionalne novoletne ognjemete in raje spodbuja bolj okolju prijazne različice silvestrovanja. Svetlobne predstave so trenutno na osrednjih dogodkih še dopolnitve ognjemetov, a bi lahko počasi spremenile sedanjo predstavo o bučnem vstopu v novo leto po metropolah.
Že od antike naj bi bilo za novo leto svetlo in bučno. Nekoč so namreč v temačnem obdobju leta s hrupom in ognjem preganjali zle duhove iz vseh vogalov svojih hiš. Pirotehnika se je v ta namen pojavljala od njenega odkritja v sedmem stoletju na Kitajskem. V 13. stoletju pa se je razširila tudi na Zahod.
Po svetu se ob skoku v novo leto številne stavbe zavijejo v barvite predstave.
Že leta pa se pojavljajo pozivi k odpravi ognjemetov in druge pirotehnike, ki ima predvsem zvočni učinek. Tako v zdravstvu opozarjajo pred nesrečami in hudimi posledicami poškodb, društva za zaščito živali opozarjajo na trpljenje živali zaradi glasnega pokanja, okoljevarstveniki pa tudi na vpliv, ki ga ima pirotehnika na podnebje.
V zadnjem času ob porastu pozivov k ukrepom za zaščito okolja je moč opaziti tudi širjenje alternativ novoletnega ognjemeta. V pirotehniki je namreč mešanica kemikalij, med katerimi so številne škodljive za ljudi in okolje.
Okolju prijazne so različne svetlobne projekcije, a jih mesta še vedno najpogosteje uporabljajo le kot dodatek ognjemetu. Med bolj znamenitimi v Evropi je svetlobna in zvočna projekcija na pariškem Slavoloku zmage, ki pa ga ob polnočni predstavi pospremi tudi ognjemet.
Brez ognjemeta Honkong, Canberra in Hamilton
Na Kitajskem imajo resne težave s čistim zrakom. Zato je vlada v že lani prepovedala oziroma omejila ognjemete v 444 mestih, med drugim v Pekingu. Raven nevarnih delcev PM 2,5 je na primer leta 2018 v Pekingu na večer kitajskega novega leta v nekaj urah zaradi pirotehnike poskočila s 75 na 647 na kubični meter.
Brez ognjemeta bo letos ostal tudi Hongkong, a tam so se za odpravo pirotehnike oblasti odločile zaradi varnostnih razlogov spričo protivladnih protestov in ne zaradi varovanja okolja.
V Avstraliji se je ob obsežnih gozdnih požarih, ki divjajo po državi, že pred meseci pojavila peticija o ukinitvi ognjemeta v Sydneyju, kjer običajno pompozen skok v novo leto ob znameniti operi spremlja na sto tisoče ljudi v živo in tudi preko spleta.
Sydneyjske oblasti so sporočile, da bi imela odpoved ognjemeta zgolj manjšo korist za prizadete skupnosti. Zato bodo ognjemet, ki v mestno blagajno prinese precej prihodkov, kljub peticiji izvedli. So pa medtem zaradi nevarnosti požarov ognjemet odpovedali v prestolnici Canberri.
Brez osrednjega ognjemeta pa bo po poročanju lokalnih medijev bermudska prestolnica Hamilton. Kot napovedujejo, bodo vstop v novo leto popestrili z ognjeno predstavo, tridimenzionalno projekcijo in razširjeno resničnostjo (AR).
V Sloveniji ena strožjih zakonodaj na področju pirotehnike v EU
Mnoga nemška mesta imajo zelo stroge omejitve glede pirotehnike, okoljevarstvena organizacija DUH pa je jeseni skoraj sto mest pozvala, naj prepovejo uporabo pirotehnike, saj je v teh krajih običajno onesnaženost zraka previsoka.
Številne mestne oblasti so se na pobudo odzvale, med drugim je letos prepovedana uporaba pirotehnike na določenih javnih površinah v Hamburgu, Münchnu in Kölnu.
Tudi v Sloveniji se pojavljajo pobude za ukinitev pirotehnike. Slovenija ima sicer po navedbah vlade eno strožjih zakonodaj na področju pirotehnike v EU, a številni prepovedana sredstva, kot so petarde, kupujejo v tujini.
Sicer pa več mest že leta ne organizira osrednjega ognjemeta, med njimi na primer Maribor in Celje, v Kranju pa bodo ob polnoči namesto ognjemeta v zraku frčali biološko razgradljivi konfeti.
