KulskoKulturaŠport

Knafelčeva markacija, bela pika z rdečim kolobarjem, praznuje 100 let

Organizirano planinstvo ima v Sloveniji že 129-letno tradicijo, saj je bilo predhodno društvo Planinske zveze Slovenije ustanovljeno 27. februarja 1893. Obeležujemo tudi sto let Knafelčeve markacije, bele pike z rdečim kolobarjem, ki je eden od simbolov slovenskega planinstva. Ob jubileju je izšla monografija Slovensko planinstvo skozi čas.

Planinska zveza Slovenije (PZS), ena najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija, je zveza društev, zavezanih žlahtnemu planinskemu izročilu, prostovoljstvu, humanitarnosti in skrbi za ohranitev gorske narave. Po njihovih navedbah organizacija v 293 društvih in klubih združuje skoraj 52 tisoč članov.

Predsednik PZS Jože Rovan, dolgoletni markacist in vodja tehnične skupine markacistov PZS, je povedal, da bodo letos obeležili predvsem sto let Knafelčeve markacije. Drugo leto bodo praznovali 130 let planinske organizacije, glavna slovesnost bo v Novem mestu. Po besedah Rovana “pogled na našo markacijo pri obiskovalcih gora zbuja zaupanje, saj vedo, da se podajajo na dobro vzdrževano in primerno opremljeno planinsko pot”.

Za očeta slovenske markacije velja Alojz Knafelc. Oblikoval je enotno oznako za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija. Njegov izum je tudi smerna tabla v rdeči barvi z belim napisom.

Knafelčeve markacije danes vzdžuje okoli tisoč markacistov

“Knafelčeva markacija je likovno izčiščen in popoln znak, velja pa tudi za simbol slovenskega planinstva. Leta 2007 je postala zaščitena z zakonom o planinskih poteh, s pomočjo katerega so le te postale del javne infrastrukture, od leta 2016 pa je tudi zaščitena blagovna znamka,” so še sporočili iz zveze.

Ob tem so navedli besede predsednika zveze Rovana, da Knafelčevo poslanstvo danes uresničuje okrog tisoč prostovoljcev markacistov, ki skrbijo za gosto omrežje planinskih in turnokolesarskih poti. “Finančno breme vzdrževanja poti pa je vse do zdaj ležalo na plečih Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. Novi zakon o planinskih poteh sicer obeta znatno pomoč države, toda njegova realizacija se je žal spet odmaknila v prihodnost,” je še zaključil.

Ob 129. obletnici PZS je izšla tudi monografija Slovensko planinstvo skozi čas, zgodovinarjev Petra Mikše in Kornelije Ajlec, ki ponuja pregled zgodovine planinstva na Slovenskem. Po zapisu planinske zveze monografija sledi razvoju planinstva v kronološkem zaporedju od prvih zabeleženih pristopov v slovenske gore prek številnih alpinističnih uspehov v svetovnih gorstvih, odprtja Slovenskega planinskega muzeja in vse do aktivnosti današnjih dni. Opremljena je s kratkimi biografijami vidnejših planincev in alpinistov, opisi pojmov in razlago posameznih dogodkov, predvsem pa z bogatim slikovnim gradivom, so še navedli v planinski zvezi.

STA
Manca Ogrin; PZS

Sorodni članki

Back to top button