Koliko mladih živi v Sloveniji? Smo mlada ali stara družba?
12. avgusta obeležujemo mendnarodni dan mladih, ki v ospredje postavlja vlogo in potencial mladih kot nosilcev (trajnostne) prihodnosti. Pri spletnem portalu Mlad.si so zaot pripravili pregled števila mladih v Sloveniji.
Statističnu urad RS (SURS) pred vsakoletnim mednarodnim dnevom mladih objavi nekaj podatkov o stanju mladine pri nas. Kolikšen je pravzaprav delež mladih v sodobni slovenski družbi?
Postajamo vse starejša družba
Podobno kot večina zahodnih držav se tudi Slovenija pospešeno stara, zlasti na račun nizke rodnosti. Zadnji razpoložljivi podatki SURS-a tako kažejo, da je bilo na začetku leta 2024 v Sloveniji 318.652 prebivalcev, starih med 15 in 29 let. Njihov delež v celotni populaciji je znašal 15 %, kar je bilo za 29,3 % manj kot ob osamosvojitvi leta 1991. Takrat je bil delež mladih v družbi najvišji (22,5 %).
Slovenija se že dlje časa spopada z negativnim naravnim prirastom, kjer število rojstev ne dohaja števila umrlih. Za marsikoga zaskrbljujoča statistika za prejšnje leto (2024) kaže, da je bilo na 1.000 prebivalcev rojenih le 8 otrok, kar je najmanj v zgodovini statističnega spremljanja prebivalstva pri nas.
Stara celina na mladem planetu
Za primerjavo izpostavimo podatek, ki ga je objavila Organizacija združenih narodov (OZN). Svetovna populacija se hitro pomlajuje: mlajših od 30 let je kar polovica prebivalcev na svetu, pri čemer bo po projekcijah njihov delež že leta 2030 dosegel 57 %.
Povsem drugačna je situacija v državah EU, kjer je leta 2023 povprečen delež mladih v družbi znašal samo 16,2 %. Ta je najvišji na Cipru (19,8 %), najnižji pa v Bolgariji (13,2 %), tudi zaradi izrazito negativnih emigracijskih trendov v slednji po vstopu v EU, ko so državo množično zapuščali ravno mladi. Ko gre za delež mladine v družbi, je s svojimi 15 % na repu EU tudi Slovenija. Poleg Bolgarije je za njo samo še Latvija (14,5 %).
V Sloveniji najmlajša osrednjeslovenska regija, najstarejše Pomurje
Zanimiva je tudi primerjava deležev mladih po slovenskih statističnih regijah. Na začetku leta 2024 je bil njihov delež največji v osrednjeslovenski (17,2 %), najmanjši pa v pomurski regiji (12,5 %). Državno povprečje sicer poleg osrednjeslovenske dviguje samo še gorenjska regija, medtem ko so vse ostale regije pod njim.
Arhiv
