Lahko umetna inteligenca (AI) skrbi za naše bližnje?

»Umetna inteligenca (AI) je lahko le del rešitve, nikakor pa ne celotna rešitev,« pravi dr. Caroline Green z Univerze v Oxfordu. Dr. Green, direktorica raziskav na Inštitutu za etiko v umetni inteligenci, je marca na univerzi spregovorila na temo umetne inteligence v socialni oskrbi.

Opozorila je, da so sistemi umetne inteligence lahko dovzetni za pristranskost. To lahko povečuje diskriminacijo, predsodke in stereotipe. Hkrati je izpostavila tudi skrbi ljudi glede deljenja svojih osebnih podatkov in posledic tovrstnega početja. »Trenutno ni uradne vladne politike ali smernic o uporabi umetne inteligence v socialni oskrbi,« je dodala dr. Green. Lahko uporaba AI nosi posledice?

Dr. Green je poudarila tudi: »Ali bo umetna inteligenca dejansko koristna za ljudi, ki potrebujejo podporo, bo odvisno od tega, kako se bo oblikovala politika. Zelo previdni moramo biti glede tega, kakšne izbire bodo ljudje imeli v prihodnosti in kako bo videti prihodnost socialne oskrbe z umetno inteligenco.«

Kje že vidimo uporabo AI?

Thomas Tredinnick, direktor podjetja AllyCares, uporablja senzorje za nadzor sob stanovalcev v domovih za ostarele. Ti senzorji zaznajo nenavadne zvoke ali dogodke in pošljejo zvočni posnetek negovalcem na dežurstvu. Ti se nato odločijo, kako bodo ukrepali. Iz doma za ostarele Oaklands Rest Home v Southamptonu, kjer tehnologijo že uporabljajo, je Tredinnick sporočil, da sistem prihrani osebju potrebo po rednih nočnih preverjanjih. To stanovalcem omogoča mirnejši in kakovostnejši spanec ter veliko manj stresa. »Negovalno osebje zdaj lahko namenja svoj čas tistim stanovalcem, ki njihovo pomoč resnično potrebujejo,« je povedal.

Tredinnick trdi, da je tehnologija pomagala zmanjšati število preprečljivih zdravstvenih zapletov, ki bi lahko privedli do hospitalizacij.

V domu za ostarele Elmbrook Court uporabljajo umetno inteligenco, da ugotovijo, ali stanovalci čutijo bolečino. Namestnica vodje doma, Aislinn Mullee, je pojasnila: »Pri stanovalcih, ki ne govorijo, je pogosto zelo težko prepoznati, ali jih kaj boli.« Negovalci uporabljajo pametno aplikacijo Painchek, s katero skenirajo obraz stanovalca in iščejo znake bolečine. Nato odgovorijo na nekaj vprašanj o počutju osebe in takoj prejmejo odstotkovno oceno, ki pokaže, kako močno bolečino ta oseba verjetno doživlja.

Kam naprej?

Na Inštitutu za robotiko Univerze v Oxfordu upajo, da bi lahko umetna inteligenca v prihodnosti služila tudi za usposabljanje negovalcev. Dr. Marco Pontin, podoktorski raziskovalni sodelavec, je del ekipe, ki je razvila robota, ki se odziva na človeški dotik. Robot je programiran tako, da lahko »čuti« bolečino v različnih delih telesa. Ta se fizično umakne ali trzne, če ga negovalec pri dotiku prizadetega mesta pritisne premočno.

Projekt bodo preizkusili s študenti delovne terapije na univerzi Oxford Brookes. Tam bodo robota uporabljali kot učni pripomoček za razvijanje razumevanja in empatije pri fizični negi ljudi.

DOSTOP.si / IK
Unsplash