Življenjski slog

Mladi s(m)o najbolj osamljena starostna skupina

V raziskavi o osamljenosti sodelovalo kar 55 tisoč ljudi vseh starosti

Največja raziskava o osamljenosti do sedaj razkriva, da izmed vseh starostnih skupin prav mladi med 16. in 24. letom občutijo najbolj intenzivne občutke osamljenosti.

Vsedržavna britanska raziskava, zaključena lanskega oktobra, je do sedaj največja na svojem področju. Anketo o odnosu do osamljenosti in osebnih izkušnjah z njo je na pobudo BBC-ja izpolnilo več kot 55.000 posameznikov nad 16 letom starosti.

 

Zakaj so mladi najpogosteje osamljeni?

S skodelico kave na postelji
So mladi pogosteje osamljeni, ker številni še niso našli svojega mesta v družbi?

Raziskava ugotavlja, da se kar 40 % mladih med 16. in 24. letom pogosto ali celo zelo pogosto počuti osamljene. Pri tem je vprašalnik, razvit na univerzah v Manchestru, Exeteru in Londonu, osamljenost osnoval na petih kriterijih: pomanjkanju oseb za pogovor ter občutkih odrezanosti od sveta, zapuščenosti, žalosti in nerazumljenosti. Ti občutki so se pri starejših sodelujočih pojavljali redkeje – v primeru starostne skupine med 65 in 74 let le v 27 odstotkih. Razliko bi lahko pojasnili z dejstvom, da mladi ljudje še vedno odkrivajo svoje interese in gradijo svojo osebnost, številni pa še niso našli svojega prostora v družbi, kjer bi se počutili sprejete.

Ker se je v vseh anketiranih skupinah delež pogosto osamljenih gibal med slabimi 30 in 40 odstotki, ugotovitve služijo tudi kot opozorilo, da je težava kronične osamljenosti prisotna v vseh generacijah, ne le starejši, ki stereotipično velja za bolj osamljeno od drugih.

 

Kot družba še vedno stigmatiziramo osamljenost

Pogled na gore
Kljub stereotipu o osamljenih starih ljudeh, je delež osamljenih med njimi med najnižjimi.

Raziskovalci so na podlagi nabora vprašanj o odnosih, prijateljstvih in rabi tehnologije prišli še do drugih zanimivih ugotovitev: osamljeni ljudje imajo v povprečju občutno več online stikov (npr. Facebook prijateljev), med predlaganimi rešitvami problema osamljenosti kot najbolj neučinkovito ocenjujejo zmenke, kar 40 odstotkov pa osamljenost občasno doživi kot pozitivno izkušnjo. Čeprav je lahko občasno pozitivna, pa ima lahko na naše zdravje dolgoročno negativen vpliv – osamljenost je raziskava povezala s slabšim splošnim zdravstvenim stanjem in celo kajenjem.

In kako se anketiranci spopadajo s svojimi občutki? Med metodami za spopadanje z osamljenostjo je prevladovala dodatna zaposlitev (s hobiji ali delom), pridružitev prostočasnim krožkom, reprogramiranje lastnega mišljenja in pogovor o svojih težavah z ljudmi, ki so anketirancem blizu. Slednja rešitev je med najučinkovitejšimi, a zahteva premostitev strahu pred družbeno stigmo, ki je še vedno prisotna, predvsem med starejšo generacijo.

 

 DOSTOP.si / KA
 splet (vir)

Sorodni članki

Back to top button