KulturaSpekter

Knjiga: Zelo dobra življenja & Stoja na krogih [RECENZIJA]

.

J. K. Rowling: Zelo dobra življenja

Rowling, recenzija, knjiga, Boris Karlovšek, Zelo dobra življenja, J. K. Rowling

Zelo dobra življenja je govor J. K. Rowling harvardskim diplomantom leta 2008. V javnosti je bil prepoznan kot izjemno navdihujoč, zato je bil lansko leto tudi pri nas natisnjen v knjižni obliki.

Izvirne in vsebinsko ustrezno umeščene ilustracije močno pripomorejo k privlačni zunanji podobi. Na prvi pogled bolj spominja na motivacijsko knjigo z mislimi. Na tako, ki jo lahko najdemo v knjigarnah in je namenjena predvsem kot tematsko darilo. V konkretnem primeru bi bila odlično darilo za diplomanta premožnejših in vplivnejših staršev.

J. K. Rowling se je dobro zavedala publike, ki je bila sestavljena iz bolj ali manj privilegiranih mladih posameznikov. Odločila se je, da se bo osredotočila na mnoge neuspehe, ki jih je v življenju doživela sama. Na neuspehe, ki so jo zaznamovali ter ji pomagali odpreti oči. Z razlago o koristih neuspeha jih je želela pripraviti na spoznanja, ki jih lahko prinesejo situacije v stiski in nas oblikujejo. To pa je za prihodnje vplivneže zagotovo koristno.

Nadaljuje z močjo domišljije, ki jo razlaga kot sposobnost vživljanja v druge, kar vodi do pravičnejših in bolj humanih odločitev. Diplomantom ne moralizira z nauki niti jih ostro kritizira. Iz osebne izkušnje jih skuša le motivirati, da bi pri prihodnjih odločitvah upoštevali tudi neprivilegirane. Pri tem izbira spoštljiv ton in kljub govoru o neuspehu ohranja optimistično vzdušje. Ne pozabi pa niti na komične vložke, ki sprostijo ozračje.

Glede na dogodek je zagotovo izbrala prave besede in dobro zasnovala govor, saj pripoveduje jasno, sistematično in ohranja rdečo nit. Dojemanje, kaj pomeni solidarnost, in vprašanje, kako bodo diplomanti v resnici uporabili moč domišljije in se ustrezno vživeli v druge, pa je nekoliko bolj negotovo.

Boris Karlovšek: Stoja na krogih

Rowling, recenzija, knjiga, Boris Karlovšek, Zelo dobra življenja, J. K. Rowling

Stoja na krogih je biografski roman o enem izmed največjih slovenskih športnikov, Leonu Štuklju. Je pripoved o njegovem življenju pa teče vse od rosnih let do olimpijskih iger v letu 1996, ki so potekale v Atlanti. Naš športnik pa je takrat imel že 98 let.

V pripovedi so nanizani vsi športni dosežki in mejniki našega telovadca. Ob tem pa tudi močni občutki zmagoslavja, zanosa, ponosa, ki so se mu porajali ob njegovih spektakularnih zmagah. Še posebno žalosten pečat pusti njegova zmaga na svetovnem prvenstvu, ki se je odvilo šele leto dni po smrti Leonovega očeta. Kljub neizmerni sreči, ki jo je doživljal ob zmagoslavju in prejemu medalje, je šampiona zlomilo dejstvo, da očeta ni bilo med občinstvom, ko je stopil na zmagoslavni oder.

»Oče, ta medalja je zate!«

Ne le športna plat, v romanu je predstavljena tudi druga plat njegovega življenja. Tako spoznamo začetke njegovega trdega in vztrajnega dela in začetek njegovega treniranja, s katerim je začel pri petih letih, saj je želel biti močnejši kot njegovi vrstniki. Ob tem lahko opazujemo tudi lep odnos z očetom Leopoldom in mamo Marijo, ki sta ga vedno spodbujala.

Skozi pripoved spoznavamo tudi zgodovino, kot jo je doživljal Štukelj, ki je živel v vseh državnih ureditvah od Avstro-Ogrske, preživel pa je tudi obe svetovni vojni. Med drugim smo v romanu priča temu, kako ga je ob atentatu na prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo, ki je umrla zgolj zaradi tega, ker je sedela ob možu, prevela žalost, ter tudi prikritega patriotizma v času druge svetovne vojne, saj se je zavedal, da zmagovalcem ne gre oporekati. Bil je izjemno zaveden Slovenec, ob nastanku Jugoslavije pa ga je motilo tudi, da smo Slovenci ponovno pristali na podrejen položaj znotraj države.

Knjiga nam ne da le vpogleda v zgodovinsko in športno, temveč tudi v Štukljevo zasebno življenje in odnose, prikazan je izjemno ljubeč zakon z ženo Lidijo in neizmerna ljubezen, ki jo je čutil do hčerke, prav tako poimenovane Lidija.

Četudi je pripoved dobra in zanimiva, žal za slog tega ne moremo reči, saj je izjemno okoren, zaradi nenehnega ponavljanja imena Leon in pomanjkanja zaimkov ali drugih sopomenk pa je tako rekoč težko prebavljiv.

 

Ana LAH, Martina FRANGEŽ
 Pixabay, Mladinska knjiga, Založba Litera

 

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close