Meursault je postal tujec tudi pod mariborskim nebom

Ozonov Tujec je v soboto zvečer v Letnem kinu Minoriti Camusovo zgodbo o absurdnosti sveta preselil med poletne večere Maribora. Film, ki enega najbolj slavnih romanov 20. stoletja ne skuša pojasniti, temveč ga pusti skrivnostnega, je občinstvo popeljal v vročični Alžir, v svet odtujenosti, molka in vprašanja, kaj se zgodi, ko človek zavrne pravila, po katerih naj bi živel.

Katja Jarc02/08/2026

film, minoriti, letni kino minoriti, tujec 2026, minoriti maribor, program minoriti, alžirija, alžir — Absurd življenja skozi oči tujca ...

V soboto, 1. avgusta, je ob 21. uri v Avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor zadišalo po filmu, ki se zdi skoraj ustvarjen za poletno noč. V okviru jubilejne, desete izvedbe Letnega kina Minoriti je bil na sporedu Tujec (L’étranger) francoskega režiserja Françoisa Ozona. Gre za 122-minutno filmsko priredbo slovitega romana Alberta Camusa. Projekcija je bila del letošnjega programa, ki med 15. julijem in 22. avgustom v Kulturni četrti Minoriti združuje evropske in svetovne filme, festivalske uspešnice, slovenske zgodbe in odmevne filmske naslove.

Od Camusovega Meursaulta do Ozonovega tujca

Camusov roman Tujec, prvič izdan leta 1942, spremlja Meursaulta, zadržanega uradnika v Alžiru, ki ga po materini smrti dogodki pripeljejo do umora in sodnega procesa. V ospredju je tema absurda – neskladje med človekovo željo po smislu in svetom, ki mu ga ne ponuja.

Meursault izstopa, ker se noče pretvarjati in ne sledi družbenim pričakovanjem. Na sodišču zato ni obsojen le zaradi zločina, ampak tudi zaradi svoje nenavadne ravnodušnosti. Prav njegova neulovljivost pa ostaja ena ključnih značilnosti Ozonove filmske priredbe.

Črno-bela podoba sveta

Ozonov film je vizualno izrazito prepoznaven. Črno-bela fotografija podpira občutek odmaknjenosti, vročine in nelagodja. Prav ta vizualna strogost se ujema z Meursaultovim odnosom do sveta.

V filmu ga spremljamo od trenutka, ko izve za materino smrt, prek pogreba in vsakdanjega življenja do usodnega dogodka na plaži. Njegovo življenje se nato preseli v zapor in sodno dvorano, kjer postane predmet tujih razlag. Ljudje okoli njega poskušajo iz njegovega vedenja sestaviti podobo “normalnega” človeka – in ga prav zato obsodijo tudi zaradi tega, česar od njega niso dobili: pričakovanih čustev.

V vlogi Meursaulta nastopa Benjamin Voisin. Občinstvo na IMDb je filmu namenilo razmeroma visoko oceno 7,1/10, pri čemer je film trenutno ocenilo več tisoč uporabnikov.

Meursault kot človek, ki noče igrati

Ozon Meursaulta ne poskuša razložiti, temveč ohrani njegovo odtujenost in ravnodušnost. Absurd je v filmu prikazan skozi vročino, sonce, morje, tišino in črno-belo podobo. Meursault se ne uklanja družbenim pričakovanjem in prav v sprejetju nesmiselnosti sveta najde svojo svobodo.

Tujec, ki še vedno govori o nas

Ozonova priredba poleg zgodbe o Meursaultu izpostavi tudi kolonialno preteklost Alžirije in njen vpliv na odnose s Francijo. Tujec tako ni le zgodba o odtujenem posamezniku, ampak tudi o tem, čigava zgodba je slišana.

Film, ki je potreboval prav poletni večer

Letni kino Minoriti že deseto leto združuje film, arhitekturo in poletno druženje v Avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Posebnost kina pa ni samo izbor filmov, temveč tudi način gledanja. Po Tujcu se filmski program nadaljuje 5. avgusta z Junakinjo, 8. avgusta s filmom Palestina 36, 12. avgusta z Grdo polsestro, sledijo še Midva, lutkarja, dvojni program Drežniška koza in njeni ljudje & Na drugi strani plinovoda ter 22. avgusta Ples življenja.

A sobotni večer je pripadal Meursaultu – človeku, ki se svetu ni znal ali ni želel prilagoditi. In morda je prav v tem razlog, da je Camusov Tujec tudi po več kot osemdesetih letih še vedno tako živ.