Zdravje

Vročina – kaj počne s tvojim telesom in kdaj postane smrtno nevarna?

Vročina tudi to poletje ni popuščala in napovedi kažejo, da bo vsako leto samo še slabše. Kaj torej lahko storimo, da se zaščitimo pred sončnimi žarki?

Vročina, vročina, vročina. Potreben je le korak iz udobja svojega doma, pa že dobiš občutek, da se boš stopil na dovozu. Ni več zanikanja – globalno segrevanje je naredilo svoje. In, žal, vsako poletje bo samo še bolj vroče od prejšnjega. S tem pa bomo, na žalost, samo še bolj trpeli. Bomo lahko sploh preživeli tako nepredstavljivo vroča poletja?

Prihodnost bo vroča

Kot kaže se globalno segrevanje ne ustavlja, s tem pa se ne ustavlja niti neumorno naraščajoča vročina. Imamo že vremenske napovedi: nekje leta 2050 bo v Londonu tako vroče, kot je v Barceloni danes, podobno pa bo tudi s Stockholmom (mestu, ki leži v arktičnem krogu), kjer bo vreme podobno kot danes v Budimpešti. Za nameček pa na nas ne bo prežala samo vročina, ampak tudi vlaga. Odlično.

Z globalnim segrevanjem se bližamo temperaturam, ki si jih trenutno ne znamo predstavljati.

Vročina in človeško telo

S tem se seveda poraja vprašanje, kako bodo vročino prenašala naša telesa? Čeprav je človeško telo navajeno vročine in dejansko potrebuje sonce, je ekstremna vročina nekaj popolnoma drugega. Prvi nevaren znak je gotovo prenehanje znojenja. Znojenje omogoča telesu, da se hladi in ko se to preneha, smo v nevarnosti, da nas zadane vročinska kap. Da sploh ne omenjamo dehidracije. Dodamo pa lahko še odpoved ledvic, vnetja kože in slabšanje duševnega zdravja.

Človeško telo je sicer opremljeno, da se spopada z vročino, a moramo biti vseeno previdni.

Kdaj nas vroče, vroče ustavi?

Čeprav ima vsak svoj prag prenašanja vročine – saj veste, tisti, ki nosijo tri četrt hlače in sandale pozimi – vseeno obstaja univerzalni prag. Človeško telo naj bi zdržalo samo tam do 35℃ vročine in 100 odstotkov relativne vlažnosti. Raziskave pa so kasneje pokazale, da je ta prag še nižji pri 31℃ in 60 odstotkov relativne vlažnosti.

Seveda obstaja meja, kako visoko temperaturo lahko prenese človeško telo, preden to preneha z delovanjem.

Kdo se mora najbolj paziti?

Ker je bila večina eksperimentov narejenih na mladih, zdravih ljudeh, si lahko predstavljamo, da je ta prag še precej nižji za starejše in tiste, ki trpijo za različnimi boleznimi. Nevarnost nastane tudi v soseskah, kjer ni veliko dreves, ali pa v mestih, kjer prevladuje beton. Najbolj pa se morajo seveda paziti starejši in nosečnice. Obstajajo pa tudi zdravila, ki vsebujejo snovi, ki znižajo našo odpornost do sonca, zato si je mogoče dobro prebrati, kaj tvoja zdravila (če jih imaš, seveda) vsebujejo, preden se podaš na sonce.

Čeprav je za vse ljudi priporočljivo, da na soncu ravnajo previdno, se morajo starostniki in tisti s kroničnimi boleznimi še posebej paziti.

Improvise. Adapt. Overcome.

Ker kaže, da se bodo temperature samo še višale, nam ne preostane nič drugega, kot da se prilagodimo razmeram. Kot strokovnjaki pravijo, je trenutno naša najboljša opcija, da si pravilno izoliramo domove za zimo in poletje, ki bodo hkrati uspeli uravnavati tudi energetsko krizo. Glavne stvari, ki jih lahko naredimo, ko se znajdemo sredi vročinskega vala, pa so: se izogibamo soncu, pijemo dovolj vode in iščemo kraje, kjer se lahko ohladimo, ko nam postane prevroče.

Upamo lahko, da se bomo kljub mrki prihodnosti uspeli prilagoditi danim razmeram.

DOSTOP.SI / MB
Unsplash

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button