Delo

Ob mednarodnem dnevu dostojnega dela čas za razmislek o pomenu delavskih pravic

Danes obeležujemo mednarodni dan dostojnega dela, ki je med drugim priložnost za razmislek o pomenu delavskih pravic. V teh negotovih časih je pomembno, da se zavzemamo za dostojno delo, ki omogoča ne samo preživetje, temveč tudi varnost, redno in dostojno plačilo in socialno varnost, izpostavljajo na statističnem uradu.

Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) s sedežem v Bruslju izpostavlja, da je bilo zaradi pandemije covida-19 izgubljenih 400 milijonov delovnih mest. Konfederacija poziva k novi družbeni pogodbi, ki bi zagotavljala okrevanje globalnega gospodarstva na način, da bi to postalo odporno na izzive, ki jih je prinesla pandemija. Hkrati pa bi ta pogodba naslavljala okoljske izzive ter neenakost med zaposlenimi.

Pred mednarodnim dnevom dostojnega dela so na državnem statističnem uradu strnili nekaj podatkov s trga dela. Obenem so pozvali, da 7. oktober obeležimo z razmislekom o pomenu dostojnega dela in spoštovanja delavskih pravic.

Kot so navedli, je pomemben mednarodno primerljiv kazalnik položaja na trgu dela v določeni državi stopnja delovne aktivnosti. Na območju unije je bila ta lani 54-odstotna, v Sloveniji pa 55,5-odstotna. Na ravni statističnih regij je bila stopnja delovne aktivnosti najnižja v primorsko-notranjski, najvišja pa v jugovzhodni Sloveniji.

48 % delovno aktivnih prekarcev je bilo študentov

Število zaposlenih za nedoločen čas se je lani povečalo za pet odstotkov. Istočasno je upadlo število zaposlenih za določen čas, in sicer za 14 odstotkov. Statistiki so ubrali tudi podatke o prkarnem delu, ki velja za nestabilno, negotovo obliko zaposlitve. Lani je take oblike dela v Sloveniji opravljalo 56.000 delovno aktivnih. Kar 48 odstotkov teh oseb so bili študenti, ki so delali prek študentskega servisa. 23 odstotkov jih je opravljalo delo prek agencije, 22 odstotkov je bilo samozaposlenih, ki niso zaposlovali in so delali pretežno za eno stranko. Sedem odstotkov pa jih je neprostovoljno imelo zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega.

Delež delovno aktivnih (15-64 let), ki delajo ob vikendih je bil lani v EU najvišji v Grčiji, sledili sta Italija in Irska. Države z najnižjimi odstotki delovno aktivnih, ki so delali ob koncih tedna pa so Madžarska, Portugalska in Poljska.

V Sloveniji se je lani neformalno izobraževalo 133.000 ljudi, starih 15 let ali več; 73 odstotkov teh oseb je bilo delovno sposobnih, nekaj manj kot tri odstotke brezposelnih ter 24 odstotkov neaktivnih. Kot so pojasnili na statističnem uradu, v neformalno izobraževanje spadajo npr. kuharski ali športni tečaji, krožki, seminarji, inštrukcije … Odstotek oseb, ki so se lani dodatno neformalno izobraževale, je bil največji med osebami z vsaj terciarno izobrazbo (52 odstotkov).

 

 STA
Pexels

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close