Delo

Influencer: poklic, ki si ga želi vedno več mladih, ni brez pasti

Rezultati nedavne ankete so pokazali, da bi bili otroci raje YouTuber-ji kot astronavti. Glede na moč spletnih orodij v današnjem času ni več presenetljivo, da si mladi ne želijo več »tradicionalnih« poklicev, ampak želijo služiti z ustvarjanjem vsebin na družbenih omrežjih.

Kdo sploh je influencer?

Po definiciji Frana, spletnega slovarja slovenskega jezika, je influencer nekdo z “ugledom, ki ga uživa znotraj mreže sledilcev, bralcev, zlasti na družbenih omrežjih, pomembno vpliva na njihove odločitve, življenjski slog.”

Koliko zaslužijo influencerji?

Svetovni trg vplivnežev ali influencerjev je bil leta 2021 ocenjen na 13,8 milijarde dolarjev. Približno 300 tisoč ljudi, starih od 18 do 26 let, že uporablja ustvarjanje vsebin kot edini vir dohodka. Nekateri s tem celo zelo dobro zaslužijo. Na drugi strani pa so influencerji, ki so še daleč od navedenih številk in so na robu preživetja.

Življenjski slogi, ki jih vidimo oglaševati na družbenih medijih, so vabljivi, toda ali vodijo do uspešne karierne poti? Pod sijajno zunanjostjo se skrivajo tudi negativni dejavniki tega novodobnega poklica: negotovi dohodki, neenakost v plačilu glede na spol, raso, težave z duševnim zdravjem.

Mladi, ki si želijo postati vplivneži, bi se morali seznaniti tudi z negativnimi platmi, ki jih s seboj prinaša dejavnost influencerja.

Statistični podatki kažejo, da so na področju spletnih vplivnežev prisotne velike razlike v plačah glede na spol, raso in invalidnost. Nesorazmerje v plačah je ena od ključnih težav v industriji vplivnežev. Večina vplivnežev je samozaposlenih. Njihovi dohodki niso stabilni, influencerji nimajo urejenega delovnega razmerja kot npr. pri zaposlitvi za nedoločen čas. Sem spadajo pravica do bolniškega nadomestila in dopusta, ki si ga vplivneži posledično težko privoščijo oz. se morajo prilagoditi na trenutne razmere.

Vplivneži so prisiljeni sami oceniti lastno vrednost in določiti honorarje za svoje delo. Posledično ustvarjalci vsebin pogosto podcenjujejo lastno ustvarjalno delo in mnogi na koncu delajo zastonj.

Moč spletnih platform

Vplivneži so pogosto tudi prepuščeni na milost in nemilost algoritmov ali računalniških programov, ki določajo, katere objave in v kakšnem vrstnem redu so prikazane uporabnikom. Platforme delijo le malo podrobnosti o svojih algoritmih, vendar na koncu določijo, kdo in kaj pridobi boljšo vidnost na družbenih medijih.

Vplivneži sodelujejo s platformo in njenim algoritmom na načine, za katere upajo, da bodo nagrajeni s prepoznavnostjo. Delijo vse bolj intimne in osebne trenutke svojega življenja ter neusmiljeno objavljajo, da bi le ostali čim višje na očeh brskalnikov uporabnikov.

Grožnja nevidnosti je stalen strah za vplivneže, ki so pod nenehnim pritiskom, da morajo platforme hraniti z vsebino. Če tega ne delajo, jih lahko algoritem »kaznuje«. Njihove objave ostanejo skrite ali prikazane nižje v rezultatih iskanja uporabnikov.

Kriza duševnega zdravja

Stalna prisotnost na spletu na koncu lahko vodi do enega najbolj razširjenih vprašanj v industriji vplivnežev: skrbi za duševno zdravje. Vplivneži se lahko kadar koli podnevi ali ponoči povežejo s svojimi delovnimi prostori platforme in s svojo ciljno publiko. Za mnoge tako ni več jasne ločnice med delom in zasebnim življenjem. Skupaj s strahom pred izgubo svoje prepoznavnosti lahko to povzroči, da vplivneži pretirano delajo in se soočajo s težavami duševnega zdravja, kot je izgorelost.

Mladi podjetnik
Unsplash

Uredništvo DOSTOP.si

Uredništvo portala DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button