Od Tolmina do Zatolmina
Otoplitve in bližajoči se poletni meseci ne prinašajo začetka turistične sezone samo na obali, temveč tudi v notranjih delih države. Soška dolina, ki se vije od severovzhodne Slovenije do Goriške, je naravni biser, ki ga lahko v poletnih mesecih raziskujete do zadnjega kotička, pa še zmeraj bodo ostali kraji, ki vas bodo privabili k ponovnemu obisku.
Spodnja dolina Soče in Tolmin sta idealna destinacija za izlet ob koncu tedna.
Spodnja dolina Soče in Tolmin sta idealna destinacija za izlet ob koncu tedna. Pot od Maribora do Tolmina vam bo zaradi del na cesti vzela nekoliko več kot tri ure časa. Seveda pa postane vožnja od Idrije naprej, ko se cesta vije tik ob Soči, pravi užitek. Neprenehoma lahko opazujete čistočo in modrino Soče, ki se vije med obrečnimi drevesi. Tolmin poleti postane zanimiv zaradi glasbenih festivalov, kot so Metal Days, Punk Rock Holiday in Overjam International Reggae Festival, vendar destinacija ponuja veliko več kot to. Tolmin je mesto, ki je zasidrano med Sočo in Tolminko, na robu Soške doline, ima staro mestno jedro, s polno skritimi kotički, ki jih lahko raziskujete že s krajšimi sprehodi. V centru mesta je Tolminski muzej z arheološko in zgodovinsko-etnološko zbirko.
Raj v centru mesta
Takoj ob prihodu je čas za prijavo v Hostlu Paradiso, ki je praktično v centru mesta. Hostel je združen z barom, skupni lastniki pa so izjemno gostoljubni. V njem se večinoma ustavljajo enodnevni turisti, kolesarji (ki s pridom izkoriščajo prednosti električnih koles) in turisti, ki jih privabljajo adrenalinski športi. Teh je v okolici veliko, od kanjoninga, raftinga, kajakanja do skokov s padalom. Skupni prostori navdušujejo z udobnimi kavči, televizorjem in zbirko družabnih iger. Vsa notranja oprema je v lesu, bodisi mahagonijevem, smrekovem ali hrastovem, ki tudi v zaprtem prostoru daje občutek, da smo v naravi. Klepet z lastnico hostla Simono Drev razkrije, da si je v okolici poleg klasičnih turističnih točk vredno pogledati tudi kostnico ob Sotočju, slap Sapoto in Napoleonov most v Kobaridu.
Kraji starodavne energije in religije
V bližini je tudi Babja jama, ki je glavno svetišče starovercev. Slovansko staroverstvo je najstarejša religija na Slovenskem, ki v zadnjem stoletju izumira. Staroverci so častili bogove starih Slovanov, kult prednikov, vegetacijo in živali. Poznali so ozvezdja, razvozlali energijski pretok vode, dobro pa so poznali tudi energijske točke. Teh je v okolici Tolmina več, njihove lokacije so se ohranile še iz časa starovercev. Seveda pa so se ohranile tudi pripovedke – ena od njih pravi, da v Babji jami biva bela kača (simbolizira spečo energijo), ki je utelešena svetnica. Okoli jezera Most na Soči je po energijskih točkah speljana krožna pot.
Po stopinjah Danteja Alighierija
Nedaleč od mesta so Tolminska korita, ki predstavljajo najnižjo točko vstopa v Triglavski narodni park. Okoli njih je urejena krožna sprehajalna pot, pred vhodom v korita pa je urejeno veliko brezplačno parkirišče. Divja korita, ki jih ustvarjata Tolminka in Zadlaščica, so pravi biser narave. Sprehod ob čudovitih koritih, ki kar vabijo k skoku v vodo, je izjemno prijeten. Pri ogledu prečkate Hudičev most, ki se dviga kar šestdeset metrov nad Tolminko, nato pa se počasi spustite čisto do rečne gladine. Posebno znamenitost korit predstavlja tudi Dantejeva jama – gre za splet jamskih predorov in dvoran, ki so skupaj dolge več kot en kilometer in se spuščajo do globine dobrih štirideset metrov. V njej naj bi pesnik Dante Alighieri našel navdih za pisanje Pekla.
Sicer si lahko brez opreme pogledate samo prvih nekaj metrov, nadaljnji vzpon pa je za to prezahteven. A že prvi metri so dovolj, da obiskovalec razume, od kod italijanskemu piscu navdih za ta del Božanske komedije – že začetni del je podoben njegovi skici več nivojev Pekla, sam videz pa je pesnik precej dobro opisal z verzom »kdor vstopiš, pusti zunaj upe vsake«. Nadaljevanje krožne poti je veliko manj temačno, smaragdna modrina Tolminke pa ponuja enako mero navdiha. Ogledate si lahko še termalni izvir v jami pod Hudičevim mostom in veliko zagozdeno skalo, ki je po otoplitvi ledenikov obtičala med dvema bregovoma, domačni pa so jo poimenovali kar Medvedova glava.
Tolminski koluti
Tolmin in njegova okolica sta znana po tolmincu.
Tolmin in njegova okolica sta znana po tolmincu, tolminskem siru s sedemstoletno tradicijo. V okolici korit je veliko sirarn, v katerih lahko ta trdi kravji sir tudi preizkusite. Domačini ga običajno postrežejo narezanega, njegov polni okus pa še dodatno popestrijo s čilijem. Poleg sira lahko v Tolminu preizkusite tudi friko – sirno omleto, ki ji dodajajo krompir, slanino, čebulo, salamo, ponekod pa tudi jabolka. Ob kosilu lahko spijete tudi kaj kratkega, območje sicer ni vinorodno, vendar domačini to nadoknadijo s pripravo žganih pijač. Medvedova kri, zlatorogova solza, rive in košutnik so samo nekatere od pijač, ki jih lahko preizkusite. V Posočju v bližini Tolmina je tudi Hiša Franko, ki je na seznamu 50 najboljših restavracij sveta. Obrok v njej je možen le po predhodni rezervaciji, cene pa so seveda primerne prepoznavnosti restavracije.
Na Kozlov Rob
Ob obisku Tolmina ne izpustite ogleda razvalin gradu na Kozlovem robu. Vzpon nanj je podoben vzponu na mariborsko Piramido, do vrha pa vodi urejena učna pot, ki vas bo ob vzponu zabavala z različnimi dejstvi o naravi, prikazom letnic ogromnega drevesa ter ohranjenim bunkerjem in čelado, ki spominja na čas prve svetovne vojne, ko je bil grad ključna opazovalna točka za obrambo. Na gradu so uredili razgledno točko, ki ponuja čudovit razgled na celo Tolminsko kotlino in okoliške vrhove. Razgled vas bo zagotovo prepričal, da si ogledate tudi Sotočje, ki je le nekaj minut iz centra mesta.
Tolmin poleti postane zanimiv zaradi glasbenih festivalov.
Združitev Tolminke in Soče je čudovit naravni biser, ki na vsakem koraku ponuja užitek v pogledu na čisto modrino rek. Dostop do vode je urejen, v času glasbenih festivalov sta tam tudi dve plaži. Kratek sprehod od Sotočja pa vas lahko vodi tudi do nemške kostnice, v kateri so pokopani posmrtni ostanki nemških vojakov, padlih v 12. soški ofenzivi. Spomin na bitke je še vedno živ, na kolovratu vsakih nekaj let še vedno organizirajo uprizoritve bitk 1. svetovne vojne. Po celi dolini pa ljubiteljski zbiratelji še danes najdejo arheološke ostanke bitk – od ostankov krogel, osebnih predmetov vojakov do starega orožja.
Čez brvi in most do skritega slapa
Naslednji dan je čas za ogled slapov v okolici mesta in za Most na Soči. Prvi v načrtu je slap Brinta, do katerega vodi pot iz vasi Selce. Pot do njega je zanimiva in med drugim prečka tudi ogrado z ovcami, ki so planincev že vajene ter obiskovalca gledajo z zanimanjem in željo po priboljških. Zaradi ozke poti in razmočenih tal do slapu ni mogoče priti po deževnem obdobju. Blato in nestabilna podlaga sta načrte prekrižala tudi na tem izletu. Kljub manjšemu razočaranju okolica ponuja številne druge čudovite slapove, zato je čas za ogled slapa Kozjak pri Kobaridu. Ta petnajstmetrski slap se skriva v čudovitem skalnem amfiteatru, bučanje vode pa z odmevi ustvari zanimiv in mogočen zvok. Skoraj tako zanimiva kot sam slap pa je pot do njega – ta je sicer nezahtevna, vendar je na delih treba prečkati reko preko dvignjenih lesenih brvi, del poti pa poteka na robu vzpetine nad Sočo, ki ponuja čudovit razgled.
Kraj in jezero ob smaragdni reki
Le nekaj minut hoje ali vožnje pa vas loči do Napoleonovega mostu. Ta čudoviti kamniti most je zgrajen na zadnji zožitvi Soče pred prehodom v ravnino Kobariške kotline. Čez most so v času osvajanja korakale Napoleonove vojske, od tod se je obdržalo tudi njegovo ime. Ob vrnitvi domov si lahko ogledate tudi Most na Soči, sicer manjše naselje, ki pa je zanimivo zaradi akumulacijskega jezera, ki je nastalo po zajezitvi Soče na Podselu za potrebe hidroelektrarne Doblar. Po jezeru se lahko odpeljete s turistično ladjico, pri čemer vam bo vodič zaupal zgodbo o tem, zakaj je Soča smaragdne barve. Ob jezeru si lahko izposodite tudi kanuje in slikovito jezerce preveslate. Iz kraja vodijo tudi številne planinske poti, med drugim na bližnje hribe Senico, Cvetje, Mengore in Bučenico.
Saša BRDNIK
Saša BRDNIK