Polarizacija mladih: si vedel, da smo na samem vrhu Evrope?

Polarizacijo SSKJ definira kot razdvojitev oz. dejstvo, da se kaj izoblikuje v nasprotji. Po domače – vedno manj nas je glede nečesa nevtralnih, na obeh skrajnostih (recimo na levi in desni politični prepričanosti) pa smo vedno številčnejši in bolj strastni. In o tem je govoril doktor sociologije Miran Lavrič na dogodku Kluba mariborskih študentov (KMŠ) v Pisarni. Podrobneje o politični polarizaciji. Kdo bi si mislil, da smo pri čem takem na samem vrhu Evrope, ob boku države, kot je Madžarska?

Kaj če bi za idola izbrali koga drugega?

Nedavne raziskave kažejo, da smo slovenski mladi po svojih prepričanjih vedno bolj polarizirani ali razcepljeni. Tako religijsko, ideološko kot tudi politično. Če nam je bilo pred leti skorajda vseeno, zdaj glede vsega mislimo zelo strastno. In ta prepričanja tudi branimo ter se na podlagi njih grupiramo.

Pojav polarizacije je govorec označil kot kulturno univerzalijo, poznamo pa več vrst pojava. Lahko se polariziramo na podlagi politike (recimo levi in desni), na podlagi ideologije (zagovarjamo splav ali ne) in na podlagi religije. Te vrste pa velikokrat hodijo z roko v roki – skrajni desničarji so denimo bolj strastni glede vere, levičarji bolj liberalni do splava in podobno.

Če smo mladi pred 10 in 20 leti bili že skorajda apatični ali raje neopredeljeni ter manj strastni s tovrstnimi stališči, pa gremo s svojimi prepričanji vedno bolj na nož. Konflikti pri mladih se večajo. In ker vemo, da se vzorci ponotranjajo in jih nosimo v prihodnja življenjska obdobja, je pred Slovenijo v naslednjih desetletjih očitno kar zanimiva pot.

V kontekstu več evropskih držav je Slovenija po sekularizaciji (osredotočanju na verske vrednote) pri samem vrhu, v družbi hrvaških sosedov. Vedno manj je torej mladih, ki glede verskih prepričanj ne bi imeli stališč – ali smo zelo verni ali pa prav nasprotno, izrazito proti veri. Enako pri političnih stališčih ali ideologiji, kjer se približujemo Madžarski in Poljski. Če nam je nekoč bilo bolj kot ne vseeno za politično pripadnost in močno ideologijo, se danes veselo opredeljujemo in smo “politično totalno skregani”. Dandanes smo v povprečju denimo tudi izrazito manj naklonjeni priseljencem.

In zakaj do tega prihaja?

Polarizacijo spodbuja več dejavnikov. Več razlogov seveda leži v človeški psihologiji. Vsi želimo pripadati skupinam, kar nam pogosto pomeni več od dejanske resnice. Prav tako smo glede marsičesa nevedni in odločitve (recimo na volitvah) sprejemamo na podlagi zablod. Potem so tukaj trenutne razmere v družbi, kot so migracije, podnebne krize in epidemiološke situacije, ki smo jih preživljali v preteklih letih. Nato zgodovinski razkoli, ki Slovence delijo že stoletja. Spomnimo se samo na delitev na partizane in domobrance. In seveda naši odlični družbeni mediji, ki kar prekipevajo od lažnih novic, ki se širijo hitreje od požarov.

Smo na poti brez povratka?

Na koncu predavanja je sledil čas za debato o pravkar slišanem. Na njej smo iskali rešitve za trenutno stanje. Te pa seveda niso preproste, saj je kompleksen celoten pojav. Ker smo družba ljudje, pa lahko vsak izmed nas naredi korak naprej (ali nazaj). Tako naslednjič, ko bi se sicer skregali na podlagi verskega ali političnega prepričanja, poglejmo širšo sliko. In se spomnimo, da smo že približno tako razklani kot prijatelji preko luže – pregovorno napredni in razgledani Američani.

Sara VOCOVNIK
Sara VOCOVNIK