Onesnažen zrak povzroča porast duševnih bolezni
Čeprav se zdi, da se javni dialog o duševnem zdravju danes pogosto osredotoča na družbene medije, pa to še zdaleč ni edini škodljivi dejavnik pri razvoju duševnih motenj.
Čeprav že desetletja vemo, kako nevaren je onesnažen zrak za javno zdravje, pa so nekatere dolgoročne posledice začeli opažati šele nedavno. Nova raziskava, objavljena v reviji PLOS Biology, je razkrila, da lahko slaba kakovost zraka prispeva tudi k razvoju in poslabšanju določenih duševnih bolezni in motenj.
V raziskavi so primerjali podatke zdravstvenega zavarovanja več kot 150 milijonov posameznikov iz ZDA v obdobju 11 let. Iskali so predvsem diagnoze bipolarnosti, depresije, osebnostne motnje, shizofrenije, Parkinsonove bolezni in epilepsije. Hkrati so preverili tudi lokacijo teh posameznikov. Zabeležili so tamkajšnjo kakovost zraka, vode in prsti. Na podlagi podatkov o lokaciji in duševnem zdravju posameznikov so sčasoma odkrili povezavo med izpostavljenostjo posameznika zračnemu onesnaženju in diagnozo bipolarne motnje in depresije.
Rezultati kažejo, da je na območjih z najslabšo kakovostjo zraka, denimo v velikih obalnih mestih, kot sta New York in Los Angeles, v opazovanem obdobju prišlo do 27 % porasta diagnoz bipolarne motnje in 6 % povečanje primerov depresije. Raziskava pa je bila izvedena tudi na evropskih tleh, in sicer na Danskem, kjer so bile ugotovitve podobne.
Onesnažen zrak sicer ostaja eden večjih težav urbane populacije 21. stoletja. Samo v Evropi po podatkih WHO letno terja kar 800.000 življenj. S tem je slab zrak bolj smrten kot kajenje. Negativno vpliva tudi na spolno zdravje – strupeni avtomobilski izpuhi lahko povečajo možnost za erektilno motnjo.
DOSTOP.si / 
