Življenjski slog

Kako nam družbena omrežja vsiljujejo podobe “popolnega” izgleda

Družbena omrežja nam vsiljujejo podobe "popolnega" izgleda, obnašanja, oblačenja … Dandanes bi praktično vsa področja naših življenj morala ustrezati kriterijem moderne družbe. Vsiljevanje podob "popolnega" fizičnega izgleda obravnava pojem telesne zavisti (ang. body envy). Preveri, za kaj gre in kako se proti temu boriti.

O tem, kako uporaba družbenih omrežij škoduje samopodobi uporabnikov omrežja, je bilo izvedenih že mnogo raziskav. Uporaba Instagrama poslabša težave s telesno podobo za tretjino deklet, ki ga uporabljajo. Več kot 40 odstotkov vseh uporabnikov se med uporabo aplikacije počuti neprivlačnih. To sta le dva izmed izsledkov. Tovrstna družbena omrežja pa še vedno množično uporabljamo.

Nemogoče je tekmovati z neresnično popolnostjo

Nezadovoljstvo običajno izvira iz vsakodnevnega primerjanja z objavljenimi podobami, ki so pogosto obdelane ali manipulirane. Tako smo mladi nenehno obkroženi s podobami “popolnih” teles in nadnaravne lepote. To pa lahko pripelje do mnogih resnih duševnih stanj, kot so motnje prehranjevanja in depresija.

družbeno omrežje, Instagram, samopodoba, samozavest, body envy, zavist, popolnost, zdravje, trendi, Katie Sturino, Sara Puhto
Glede na algoritme družbenih omrežij nam ta kažejo podobne vsebine – in tako se vsiljevanje popolnih podob kopiči.

Tako družbena omrežja kot tudi tradicionalni mediji nam nenehno ponujajo podobe popolnosti. Popolne zvezdnike, modele in dandanes tudi vplivneže najemajo podjetja, ki prodajajo popolnost. Če bodo te ikone v nas vzbudile dovolj veliko zavist oz. željo, da bi jim bili podobni, bosta izdelek ali storitev prodana.

Pandemija je povečala količino časa, ki ga preživimo na družbenih omrežij. Da so ob tem opazili dramatično povečanje motenj duševnega zdravja, po mnenju strokovnjakov ni naključje.

Družbena omrežja zbujajo ostanke evolucije

Primerjanje z drugimi naj bi bil ostanek evolucijskega razvoja, saj sta neizstopanje in prilagojenost skupini nekoč pomenili varnost. Škodljivih vplivov, ki s tem prihajajo dandanes, pa nikakor ne moremo spregledati. Po drugi strani pa nas lahko zavist tudi pozitivno motivira za doseganje ciljev. V primeru primerjanja s prirejenimi virtualnimi podobami pa je motivacija običajno prej nasprotna.

Kako se lahko ubranimo vsiljevanja umetne popolnosti?

Vprašati se moramo naslednje stvari:

  • Kaj zavidamo in zakaj?
  • Komu koristi, če na podlagi te zavisti trošimo svoj denar?
  • Koliko časa porabimo za primerjanje z drugimi?
  • Bi lahko ta čas bolj smiselno posvetili čemurkoli drugemu?

Odločitev, komu bomo kaj zavidali, je na koncu dneva zavestna. Zvezdnikov in vrstnikov, ki se nam zdijo popolni, pa ob tem ne smemo demonizirati. Kot so se nenadno pojavili trenutni trendi, se bodo kmalu pojavili drugi. Tako je slepo sledenje vsiljenim podobam popolnosti lahko samo škodljivo – tako za naše zdravje kot tudi počutje.

Na omrežjih, ki jih uporabljaš, lahko nadzoruješ vsebine, ki ti jih konzumiraš. Tako se raje odloči, da boš sledil ljudem, ki se ne bojijo pokazati, da so resnični in še tako nepopolni. Preveriš lahko na primer profile Katie Sturino (@katiesturino), Danae Mercer (@danaemercer) in Sare Puhto (@saggysara), instagramerk, ki opozarjajo na prepad med resničnostjo in družbenimi omrežji.

DOSTOP.si / SV
Unsplash, Instagram

Sorodni članki

Back to top button