Svoboda medijev je nujna za demokracijo
Demokracija potrebuje svobodne medije, da lahko deluje, je poudarila nemška kanclerka Angela Merkel v svojem tedenskem video sporočilu. Kdaj lahko tako izjavo pričakujemo od domačega političnega vodstva?
Svoboda medijev je v Nemčiji v središču pozornosti tudi zaradi dveh napadov na televizijske ekipe v Berlinu 1. maja.
Demokracija potrebuje “odprtost javnosti, v kateri lahko izražaš nestrinjanje in različna stališča”, je dejala. Samo na tak način je mogoče oblikovati skupne rešitve za probleme, je izpostavila, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “To zahteva strpnost do mnenj drugih. Zahteva pa tudi sposobnost sprejeti kritiko svojih mnenj,” je dodala.
Stanje svobode medijev v državi kaže tudi na stanje družbe, je prepričana. Zato je po njeni oceni toliko bolj obžalovanja vredno, da so tudi v “naših demokratičnih družbah poročevalci in novinarji napadeni”. Pozvala je k podpori in spoštovanju novinarstva.
“Novinarji morajo biti kritični do vlade in vseh političnih akterjev. Demokracija potrebuje dejstva in informacije. Sposobna mora biti razlikovati med resnico in lažmi”, je še poudarila.
Svoboda medijev v Sloveniji?
Ob tem spomnimo na dogajanje na domačih tleh. Na katedri za novinarstvo fakultete za družbene vede so zaskrbljeni “zaradi različnih oblik podrejanja novinarstva ter poniževanja novinark in novinarjev, ki so z nastopom nove vlade postale del vsakdana”. Poseganje v avtonomijo novinarskega poklica oži svobodo izražanja in namesto demokratičnega političnega komuniciranja širi enoumje, navajajo.
“Politična oblast v zadnjih treh desetletjih vztrajno poskuša vplivati na uredniško odločanje, o čem naj novinarke in novinarji pišejo in kako,” so zapisali na katedri.
Pritiski na poklicno novinarstvo prek medijskega lastništva, oglaševanja in prikrojevanja zakonodaje so se po njihovih besedah v zadnjih letih okrepili. Okrepili s sovražnim govorom, poniževanji predvsem urednic in novinark na internetnih družbenih omrežjih. Dodatno pa še z ustanavljanjem strankarskih medijev, ki “razširjajo v novice preoblečeno politično propagando”.
Z nastopom nove vlade so se pritiski še okrepili predvsem z zlorabo državnih institucij in njihovih kanalov komuniciranja, so izpostavili.
Vlada je po njihovih besedah z zaprtjem vrat novinarskih konferenc ne le prisilila novinarje, da vprašanja postavljajo na daljavo, ampak je med epidemijo otežila novinarsko kritiko. S pismom Svetu Evrope in objavo zapisa Vojna z mediji na uradnih straneh pa ni le izkrivljala podobe slovenskega medijskega okolja, ampak tudi veljavo novinarstva kot dejavnosti z javno odgovornostjo, so poudarili.
“Če bo državna politika nadaljevala podrejanje novinarstva ter poniževanje novinark in novinarjev v skladu z interesi in predstavami vladajočih, se bo še težje boriti za avtonomno in odgovorno novinarstvo,” so zapisali.
STA
Pixabay
