Še pred prazniki: Kratka zgodovina božiča
Božični prazniki so že tik pred vrati, smrečice se postavljajo, darila se zavijajo ... Čemu vse to? Preberi od kod izvira tradicija praznovanja božiča in kako se je od svojih začetkov oblikovala v sodobno praznovanje.

Praznične lučke so že zažarele, božično vzdušje pa je napolnilo ozračje. Nekateri so že postavili in okrasili božične jelke, drugi še hitijo po nakupih zadnjih daril. Vse to oznanja, da se božič hitro približuje. Vsi se že veselimo prazničnih pojedin, prejetih voščilnic in odvijanja daril, le redko kdo pa pozna izvor božičnih tradicij.
Poganske korenine
Še preden je krščanstvo osvojilo evropsko celino, so ljudje praznovali številne zimske festivale. Med najbolj znanimi je bila rimska Saturnalija, ki je vključevala igre, gostije in simbolno izničenje družbenih hierarhij – vsi, ne glede na položaj, so praznovali kot enaki. V severni Evropi so praznovali Yule ali Jul, ki je bil podoben Saturnaliji in je vključeval pojedine, obrede z ognjem in žrtvovanje živalih v čast prednikom.
Ko se je krščanstvo začelo širiti, je božič prevzel nekatere elemente teh praznikov, da bi olajšal spreobrnitev poganskih narodov. Pogosto praznovanje z večerjami, svečami in občutkom skupnosti izvira prav iz teh tradicij. Čeprav božič versko obeležuje rojstvo Jezusa Kristusa, zgodovinske raziskave kažejo, da datum 25. december ni izvirno povezan z njegovim rojstvom, temveč z zimsko praznovalno sezono.

Oblikovanje sodobnega božiča
Datum 25. december se je uveljavil v 4. stoletju kot kompromis med vzhodnimi in zahodnimi krščanskimi cerkvami. Vzhodne cerkve so prvotno slavile Epifanijo (6. januar). Zahodna cerkev pod vplivom rimskega cesarja Konstantina pa je podprla december, ko so praznovali tudi konec preganjanja kristjanov. S časom sta se združila oba praznika, pri čemer je božič obeleževal Kristusovo rojstvo, Epifanija pa prihod svetih treh kraljev.
Vendar pa so tradicije božiča skozi stoletja doživele vzpone in padce. Puritanci so v 17. stoletju v Angliji in ameriških kolonijah prepovedali praznovanje božiča, saj so menili, da je preveč povezan s poganskimi koreninami. Zanimivo je, da so šele literarne in kulturne inovacije 19. stoletja, kot so Dickensov roman Božična pesem in priljubljenost božičnih kartic, ponovno oživile božič kot praznik družine, dobrodelnosti in veselja. Prav Dickensova zgodba je utrdila običaje, kot so skupna večerja s puranom, okraševanje božičnega drevesa in izrazi, kot sta “Vesel božič” in “Bah! Nesmisel!”

Božič, kot ga poznamo danes, združuje elemente poganskih praznovanj, krščanskih tradicij in romantične viktorijanske interpretacije. Čeprav izvira iz različnih zgodovinskih in kulturnih vplivov, je njegov glavni namen ostal enak – preživljanje časa z najbližjimi in širjenje dobrote in topline.
DOSTOP.si / EŽ
Arhiv DOSTOP.si