Smučnje, deskanje in vožnja z motornimi sanmi – se držiš pravil?
Se odpravljaš na smučanje ali deskanje? Gibanje na svežem zraku je dobro za naše zdravje, vendar se na ledu in snegu hitro lahko zgodi kakšna poškodba, vzrok zanjo pa so najpogosteje padci in trki z drugimi osebami. Dobro je, da poznamo varnostne nasvete in se jih držimo.
Smučanje in deskanje na snegu
Za smučanje in deskanej moramo biti dobro telesno pripravljeni, zato že poleti in jeseni redno rekreirajmo. Izvajajmo ustrezne vaje, da bomo okrepili in razvili koordinacijo, moč, hitrost, ravnotežje, gibljivost in vzdržljivost, ki so potrebni, da se na smučeh ne utrudimo prehitro, manjše pa bo tudi tveganje za poškodbe.
Čelada in druga varnostna oprema
Zakon o varnosti na smučiščih določa, da morajo otroci do vključno 14. leta starosti pri smučanju in deskanju obvezno uporabljati smučarsko čelado, vendar se uporaba čelade priporoča tudi mladostnikom in odraslim.
Izberemo tako smučarsko čelado, ki je primerna velikosti glave. Čelada mora biti pravilno nameščena in se mora dobro prilegati glavi:
- Čelado namestimo na glavo tako, da sega približno 3 cm (dva prsta) nad obrvi. Pri tem se zadnji del čelade se ne sme dotikati tilnika.
- Čelada naj bo udobna, vendar se mora dobro prilegati glavi. Blazinice čelade naj se dotikajo lic in čela. Med zapetim paščkom in brado naj bo za en prst prostora. Vedno se prepričamo, da je pašček pod brado dobro zapet, da se čelada ob padcu ne bi snela z glave.
- Če nosimo zaščitna očala, mora biti med vrhom očal in čelado malo ali nič prostora.
Tukaj si lahko prebereš še več o smučarski čeladi.
Pri deskanju na snegu se poleg čelade priporoča tudi uporaba ščitnikov za hrbet (želva), zapestja in kolena, saj so poškodbe zapestja, podlakti in kolena pri deskarjih najpogostejše.
Oblačila in oprema
Vrhnja smučarska oblačila naj ne prepuščajo vode in vetra. Rokavi naj se prilegajo zapestjem, ovratnik pa naj se zapenja do brade. Oblačila ne smejo biti preohlapna, ker se lahko zataknejo ob sedež na sedežnici, zapletejo v sidro ali smučarske palice, iz istega razloga so nevarni tudi dolgi šali. Pod vrhnjimi smučarskimi oblačili imamo več slojev obleke, npr. smučarsko perilo, puli, pulover ipd., na rokah pa smučarske rokavice.
Oči zaščitimo s smučarskimi očali, še posebej kadar je zelo hladno ali sneži. Imajo naj oznako (certifikat), da zagotavljajo 100% zaščito pred UVA in UVB žarki.
Pred smučarsko sezono je treba preveriti, ali so smuči/deska in druga oprema v dobrem tehničnem stanju. Vezi, smučarski čevlji in smuči/deska, ki se ne prilegajo pravilno ali niso pravilno nastavljene, so pomemben dejavnik tveganja za poškodbe predvsem pri mladih smučarjih. Najbolje je, da stare smuči/desko nesemo v servis, kjer jih bo strokovnjak pregledal, popravil obrabljene robnike, naravnal vezi in jih pravilno namazal.
Pri nakupu nove opreme za smučanje ali deskanje upoštevamo nasvete strokovnjaka, saj je premajhna ali prevelika oprema nevarna zaradi večje možnosti poškodb.
Na smučišču
Če že dolgo časa nismo bili na smučišču je zelo koristno, da osvežimo znanje z nekajurnim tečajem smučanja ali deskanja. Začetnikom se priporoča, da se vpišejo v tečaj smučanja oziroma deskanja.
Smučamo le na progah primerne težavnostne stopnje glede na svoje smučarsko znanje in sposobnosti. Pri izbiri proge bodimo pozorni na oznake za težavnostne stopnje smučarskih prog, ki so določene z različnimi barvami na obvestilnih znakih (modra = lahka, rdeča = srednje težka, črna = težka). Če se nam zgodi, da »zaidemo« na progo, ki zaradi svoje težavnosti presega naše sposobnosti, pustimo smučke na nogah, postavimo jih vzporedno z bregom in se z bočnim sestopanjem ob robu proge počasi spuščamo navzdol.
Vedno smučamo ali deskamo po urejenih smučarskih progah in upoštevamo znake za nevarnost. Hitrost in način vožnje prilagodimo vrsti snega, npr. moker sneg, poledenele površine, in vremenskim razmeram. Pozorni bodimo na ovire in druge nevarnosti, kot so kamenje, drevesa, ledene zaplate.
Na smučišču veljajo FIS pravila varnega vedenja, ki jih je sprejela Mednarodna smučarska zveza.
10 FIS pravil varnega smučanja/deskanja:
- Obzirnost do drugega.
- Smučar mora hitrost prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču.
- Hitrejši smučar mora tako izbirati smučino, da ne ogroža smučarjev pred seboj.
- Smučar lahko poljubno prehiteva, vendar v primerni oddaljenosti od prehitevanega.
- Predno smučar začne smučati po progi, mora pogledati navzdol in navzgor.
- Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča razen v sili.
- Smučar sme za vzpenjanje ali sestopanje uporabiti le rob smučišča.
- Smučar se mora naučiti in spoštovati signalne in prometne oznake na smučiščih.
- Pri nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu.
- Smučar se mora kot udeleženec ali priča pri nesreči pustiti legitimirati.
Enaka pravila veljajo tudi za deskarje. Za razliko od smučarja je deskar s telesom obrnjen levo ali desno od smeri vožnje, zato pogosto ni dovolj pozoren na dogajanje pred desko. Še posebej pri začetnikih je za varnost nujno, da se vsakič pred spustom in zavojem prepričajo, da pred seboj nimajo drugega deskarja, smučarja ali kakšne ovire.
Ko postanenmo utrujeni, se ustavimo in si spočijemo. Posebno bodimo previdni pri zadnjih spustih ob koncu dneva, saj je utrujenost močen dejavnik tveganja za poškodbe. Ne pozabimo, da med smučanjem dovolj pijemo in da se prej namažemo s kremo za sončenje.
Vožnja z motornimi sanmi
Vožnja z motornimi sanmi je zabavna, vendar jetudi nevarna. Nezgode voznikov motornih sani so največkrat posledica trčenja z oviro na poti in so pogosto povezane z uživanjem alkohola in drog, prekomerno hitrostjo in vožnjo ponoči. Motorne sani lahko vozijo le osebe, ki so dopolnile 16 let starosti.
Čelada
Na vsaki vožnji je treba nositi čelado za motorne sani, ki preprečuje nastanek resnih poškodb glave. Čelade za motorne sani so zasnovane za zaščito glave in obraza pri trkih ali padcih, med vožnjo ščitijo pred udarci drevesnih vej ali grmovja, pred mrazom in glasnim hrupom. Podobne so motorističnim čeladam, dodatno pa imajo napredni sistem za upravljanje pretoka zraka, ki omogoča dotok svežega zraka, hkrati pa preusmerja topel izdihani zrak skozi odvodne odprtine na dnu čelade in preprečuje rosenje obraznega ščitnika – vizirja.
Čelado za motorne sani je treba zamenjati na 3-5 let, ker se zaščitna funkcija čelade sčasoma poslabša zaradi staranja plastike, smol, lepil in oblog iz pene. Poleg tega se nenehno razvijajo novi materiali, proizvodne metode in oblikovanje, s tem pa se spreminjajo tudi varnostni standardi, zato starejše čelade morda ne ustrezajo več trenutnim varnostnim standardom.
Kje je vožnja z motornimi sanmi dovoljena?
Z motornimi sanmi se ni dovoljeno voziti v cestnem prometu in v naravnem okolju, razen po zasneženih gozdnih cestah, po katerih se ne odvija promet, v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, in na nekategoriziranih cestah, kjer se ne odvija promet, pod pogoji, kot jih določi lastnik. Vožnja je dovoljena tudi na območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport ter namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor.
Pravila varne vožnja
Natančno preberemo navodila proizvajalca, ki podrobno opisuje osnove varne uporabe in upravljanja motornih sani. Udeležimo se tudi tečaja varne vožnje, kjer se bomo usposobili za varno upravljanje sani na različnih vrstah površin. To pomeni, da moramo znati varno voziti motorne sani na vsakem terenu, tako na trdem snegu, pršiču, globokem snegu kot tudi na makadamski cesti.
Prometno cesto previdno prečkamo na mestu, kjer je to dovoljeno. Trčenja motornih sani in drugih motornih vozil se najpogosteje zgodijo ravno na križiščih s prometnimi cestami.
Vedno vozimo trezni in nadzorujemo hitrost vožnje. Prevelika hitrost je glavni dejavnik tveganja za smrtne poškodbe zaradi motornih sani. Na gorskih območjih vnaprej preverimo obvestila o plazovih, pri sebi imamo posebno varnostno opremo za primer plazov in nikoli ne potujemo sami.
Arhiv
